Pojdi na vsebino

Nizozemska manliherica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Geweer M.95
(Puška M.95)

Dolga različica nizozemskega modela 1895
Vrsta večstrelna puška in repetirka[d]
Država izvora Avstro-Ogrska
Zgodovina uporabe
V uporabi 1895 -1945
Vojne prva svetovna vojna, acehejska vojna, indonezijska revolucija[d] in druga svetovna vojna
Zgodovina izdelave
Konstruktor Ferdinand Mannlicher
Leto zasnove 1890 - 1894
Proizvajalec Steyr Arms in Artillerie-Inrichtingen[d]
Značilnosti
Naboj 6,5x53 R Mannlicher
.303 britanski (predelave)
7,7×58 japonski (predelave)
Način delovanja repetiranje valjastega zaklepa
Način polnjenja fiksen nabojnik, Mannlicherjevi okvirji
Kapaciteta 5 nabojev

Nizozemska manliherica (uradno nizozemsko: Geweer M.95 - Puška M.95) je repetirka, ki jo je razvil avstrijski inženir Ferdinand Mannlicher. Za polnjenje uporablja okvirje manliherjevega tipa (okvir se skupaj z naboji potisne v fiksno nabojišče) in se repetira z zaklepom podobnim tistemu na puški Gewehr 88.

Razvoj

[uredi | uredi kodo]
Skica delovanja mehanizma

Leta 1871 so Nizozemci v oborožitev uvedli enostrelno puško Baumont M1871. Zaradi razvoja na področju puškarstva so si zaželeli repetirne puške, s katero bi lahko vojak streljal hitreje. Leta 1888 so svojim puškam začeli dodajati nabojnike po patentu, ki si ga je omislil Italijan Giuseppe Vitali za predelavo italijanskih enostrelk Vetterli. Tako je nastala prva nizozemska repetirka, Baumont-Vitali M1871/88. Na Nizozemskem so se zavedali, da gre le za začasno rešitev, zaradi tega so ustanovili komisijo, ki je še naprej iskala modernejšo repetirko.[1]

Nizozemska komisija za izbor nove repetirke je na testu leta 1890 poskušala celo vrsto repetirk, ki so jim jih prinesli razni konstruktorji, proizvajalci in zastopniki. Belgijec August Schriever, zastopnik avstrijske tovarne Steyr je nizozemski komisiji ponudil novo manliherico z vrtljivim valjastim zaklepom - model 1890. Ta se je prebila v ožji izbor, ki je potekal naslednje leto, in sicer med nemško puško Gewehr 88, puško belgijskega puškarja Emila Naganta in manliherico razvito v Steyrju. Nagantova puška je izpadla prva, zaradi polnjenja po vzoru Mauserjevih pušk (kjer se okvirčka ne potisne v nabojišče skupaj z naboji). Naslednja je izpadla še nemška puška iz leta 1888, ta pa zaradi možnosti nevarnega dvojnega polnjenja. Na koncu teh testov je bila vendarle izbrana Mannlicherjeva repetirka. Za kaliber so se odločali med 6,5 mm in 7,65 mm. Zaradi manjše teže nabojev odločili za 6,5 mm naboj in sicer za različico z izbočenim robom, ki naj bi zagotavljala manj zastojev.[1]

Po dodatnih testih se je nizozemski parlament novembra leta 1894 končno odločil za nakup 47.000 pušk. Vojni minister je decembra naslednje leto puško poimenoval M.95.[1]

Uporabniki

[uredi | uredi kodo]

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Hartman, Janez (Julij 2002). »Druga manliherica : repetirka Mannlicher 6,5x53 R z vrtljivim zaklepom«. Revija Obramba. Zveza častnikov Slovenije. str. 67–70. COBISS 214915072.
  2. D 50/1 Kennblätter fremden Geräts, Heft 1: Handwaffen. 1941. Pridobljeno 15. februarja 2016.
  3. 3,0 3,1 John Walter (25. marec 2006). Rifles of the World. Krause Publications. str. 270. ISBN 0-89689-241-7.[mrtva povezava]