Protipravno pridržanje
Protipravno pridržanje, nezakonito pridržanje ali protipraven odvzem prostosti nastopi, ko nekdo namerno omeji gibanje druge osebe na katerem koli območju brez pravnega pooblastila, utemeljitve in soglasja pridržane osebe.[1] Za protipravno pridržanje ni potreben dejanski zapor, ampak zadostuje omejitev gibanja. Dejanje lahko povzroči zasebna ali javna oseba (npr. policija, psihiatrična ustanova idr.). Obravnava se kot kaznivo dejanje, zanj pa je mogoče izterjati tudi odškodnino.
V Sloveniji je zakonito policijsko pridržanje urejeno v 157. členu Zakona o kazenskem postopku in lahko traja največ 48 ur, izpolnjeni pa morajo biti tudi drugi pogoji.[2] Dejanje se po 133. členu Kazenskega zakonika kaznuje z zaporom.[3]
V državah, kjer velja anglosaško pravo (common law), je v primeru pridržanja s strani policije mogoče zoper pridržanje zahtevati obravnavo na podlagi določb o habeas corpus.[4]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »False Imprisonment«. Wex. Cornell Law School. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2017. Pridobljeno 6. novembra 2017.
- ↑ »Zakon o kazenskem postopku: 157. člen«. Pridobljeno 27. maja 2023.
- ↑ »133. člen: Protipraven odvzem prostosti«. Zakonodaja.com. Pridobljeno 27. maja 2023.
- ↑ »Overview: False Imprisonment«. Oxford Reference. Oxford University Press. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2017. Pridobljeno 6. novembra 2017.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Policijsko pridržanje in pripor. Evropska platforma za izobraževanje o človekovih pravicah. Pridobljeno 27. maja 2023
