Neronov kolos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 41°53′28″N 12°29′29″E / 41.89111°N 12.49139°E / 41.89111; 12.49139

Lega Neronovega kolosa na karti Rima

Neronov kolos (latinsko Colossvs Neronis) je bil ogromen, 30 m visok bronast kip cesarja Nerona (vladal 37-68 n. št.), ki je stal v preddverju njegove vile Domus Aurea na severni strani Palatina. Neronovi nasledniki so kip preuredili v kip boga Sonca (Sol Invictus). Zadnjič je omenjen v 4 stoletju n. št.. Kip so nazadnje prestavili pred Flavijski amfiteater, ki je, po eni od teorij, prav zaradi bližnjega kipa dobil ime Kolosej.

Gradnja[uredi | uredi kodo]

Kip je stal tik pred glavnim vhodom v palačo na koncu Viae Appiae v velikem atriju portikov, ki so ločevali mesto od zasebnih vil.[1] Oblikoval ga je grški arhitekt Zenodor. Gradili so ga pod njegovim vodstvom v letih 64-68 n. št.. Po Pliniju starejšem je bil kip visok 106,5 rimskih čevljev (30,3 m). Drugi viri trdijo, da je bil visok celo 37 m.[2]

Preureditev v Sončev kolos[uredi | uredi kodo]

Kmalu po Neronovi smrti leta 68 n. št. je cesar Vespazijan kipu dodal krono sončnih žarkov in ga po rimskem bogu Sonca Sol Invictus preimenoval v Sončni kolos (Colossus Solis).[3] Okoli leta 128 je cesar Hadrijan ukazal, da se kip prestavi na severozahodno stran Flavijskega amfiteatra (Amphitheatrum Flavianum), da bi pridobil prostor za Venerin in Romin tempelj.[4] Prestavil ga je arhitekt Dekrijan s pomočjo 24 slonov.[5] Cesar Komod je kip pretvoril v svoj kip, ki ga je upodabljal kot Herkula. Glavo na kipu je zamenjal s svojo[6] in k nogam dodal leva. Po njegovi smrti so kip vrnili prvotno stanje.[7]

Nadaljnja usoda[uredi | uredi kodo]

Zadnja omemba kolosa je v Kronografiji 354. Ohranili so se samo temelji podstavka na njegovi drugi lokaciji pri Koloseju. Kip je bil uničen morda med obleganjem Rima leta 410 ali porušen v enem od potresov v 5. stoletju.[8] Možno je tudi, da je stal še v srednjem veku, saj ohranjena srednjeveška pesnitev pravi: "Dokler bo stal kolos, bo stal tudi Rim, ko bo kolos padel, pa bo padel tudi Rim".[9]

Ostanke z opeko obzidanega podstavka, ki je bil nekoč obložen z marmorjem,[10] so leta 1936 odstranili.[11] Temelje so izkopali leta 1986 in so na ogled.[8]

Povezava s Kolosejem[uredi | uredi kodo]

Mnogo strokovnjakov se strinja, de ime Kolosej izhaja ravno iz imena tega spomenika.[12][13]

Beda (okoli 672-735) je napisal znamenit epigram, ki slavi simbolni pomen kipa: "Quandiu stabit coliseus, stabit et Roma; quando cadit coliseus, cadet et Roma; quando cadet Roma, cadet et mundus" (dokler bo stal kolos, bo stal tudi Rim; ko bo kolos padel, bo padel tudi Rim; ko bo padel Rim, bo padel ves svet). Beseda kolos se pogosto napačno prevaja kot Kolosej. V Bedovem času se je moški samostalnik coliseus uporabljal za kip in ne za Flavijski amfiteater (Kolosej).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Boethius 1960, str. 110.
  2. ^ Svetonij, Neron, 31; Plinij starejši, Naturalis historia, XXXIV.45.
  3. ^ Svetonij, Vespazijan, 18; Plinij, Naturalis historia, XXXIV.45; Kasij Dion, LXV.15.
  4. ^ Historia Augusta, Hadrijan, 19.
  5. ^ Spartijan, Hadrijan, XIX.
  6. ^ Historia Augusta, Komod, 17; Kasij Dion, LXXII.22.
  7. ^ Herodijan, I.15.9.
  8. ^ 8,0 8,1 F.C. Albertson (2001), Zenodorus's Colossus of Nero, Memoirs of the American Academy in Rome.
  9. ^ H.V. Canter, Venerable Bede and the Colosseum, Transactions and Proceedings of the American Philological Association, 1930, 61, str. 150–164.
  10. ^ CIL VIII 21282.
  11. ^ E. Nash (1961), Pictorial Dictionary of Ancient Rome, 1. del, New York, Frederick A. Praeger, str. 268.
  12. ^ S.B. Platner, T. Ashby (1929), A Topographical Dictionary of Ancient Rome, London, Oxford University Press, Colossus Neronis
  13. ^ L.M. Roth (1993), Understanding Architecture: Its Elements, History and Meaning, Westview Press, Boulder, Colorado, ISBN 0-06-430158-3.