Nepalska mandala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Katmandujska dolina s Himalajo v ozadju.
Katmandujska dolina.
Karta iz leta 1886 prikazuje Nepal Mandalo med Gorka na zahodu, Khatang na vzhodu in Muckwanee na jugu.
Kovanci, ki jih je izdalo kraljestvo Nepal Mandala, so krožili po Tibetu vse do 18. stoletja.

Nepalska mandala (Devanagari: नेपाल मण्डल) je starodavna konfederacija na indijski podcelini, ki jo zaznamujejo kulturne, verske in politične meje, ki ležijo v današnjem osrednjem Nepalu [1]. Sestoji iz Katmandujske doline in okoliških območij. Pravilo avtohtonih Nevarcev v Nepal Mandali se je končalo z osvajanjem kraljestva Gorka in vzponom rodbine Shah leta 1768. [2]

Glede na zgodovino Nepala, so Nepal v zgodnjem srednjeveškem obdobju sestavljala tri kraljestva: Khas na zahodu, Karnatak na jugu in Nepal Mandala v središču in Kirat na vzhodu. [3]

Bhaktapur je bil do 15. stoletja glavno mesto Nepal Mandale, ko so ustanovili tri prestolnice, vključno s Katmandujem in Lalitpurjem. [4]

Kulturno območje[uredi | uredi kodo]

Obseg Nepal Mandale je bil tradicionalno opredeljen z lokacijami 64 hindujskih in 24 budističnih romarskih krajev. Hindujska svetišča so sestavljena iz 64 Šivinih lingam, raztresenih od Brahmeswaru v okrožju Nuvakot na zahodu do Bhimesvara v okrožju Dolakha na vzhodu.

24 budističnih romarskih krajev se širi od reke Trišuli na zahodu do Dolalghata na vzhodu. Ko jih gledamo kot urejen vzorec, tvorijo sliko mandale Čakrasamvara, glavnega božanstva Vajrajana budizma. Nepal Mandala je bila zasnovana na podlagi Čakrasamjara Mandale. [5]

Francis Buchanan-Hamilton je napisal v n Account of the Kingdom Of Nepal, objavljenem leta 1819, da so štiri romarske točke označile meje pravega Nepala: Nilkantha (osemdnevna pot proti severu od Katmanduja), Natesvar (tri dni proti jugu), Kalesvar (dva dni proti zahodu) in Bhimesvar (štiri dni na vzhod). [6]

Politično območje[uredi | uredi kodo]

Izraz mandala pomeni tudi državo [7] in je bil uporabljen za predstavljanje tradicionalnih političnih formacij, kot je federacija kraljestev. Območje Katmandu, Lalitpur, Bhaktapur in Dolakha med obdobjem Malla je splošno znano kot Nepal Mandala.

Glede na zgodovino Nepala je Nepal Mandala ležala med kraljestvi Khas in Simraungarh. Kraljestvo Khas se je razširilo od Garhvala na zahodu do reke Trišuli na vzhodu in od jezera Manasarovar na severu do Tarai na jugu. Karnataka, imenovana tudi Simraungarh, je bila v Taraiu.

Zahodni popotniki so v poznem 18. stoletju zapisali, da so se Nepalske meje razširile na Tibet na severu, državo Kirata na vzhodu, kraljestvo Makwanpur na jugu in reko Trišuli na zahodu, ki ju je ločila od kraljestva Gorka. [8]

Leta 1661 sta jezuitska očeta Johann Grueber in Albert d'Orville potovala iz Tibeta v Indijo skozi Nepal. V svojem poročilu sta omenila, da sta šla skozi "Cuthi", prvo mesto v kraljestvu "Necbal" (Nepal) in prispela v "Cadmendu" (Katmandu), glavno mesto "Necbala". Iz "Cadmenduja" potovanje petih dni prinaša pot v "Hedouda", tržno mesto v kraljestvu "Maranga" [9]. Mesto Hedouda je danes znano kot Hetauda.

Prebivalci[uredi | uredi kodo]

Najstarejši prebivalci Nepal Mandale so Nevarci, ki imajo več rasnih sevov, ki se združujejo več tisočletij. Nevarska civilizacija je mešanica različnih kultur, ki so se združile v Nepal Mandali. Po mnenju sociologov so prebivalci Nepala postopoma postali znani kot Nevarci. [10]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Budistično besedilo Manjushrimula Kalpa je omenilo Manadeva (vladal med 464-506 n. št.) kot kralja Nepal Mandale. Izraz Nepal Mandala se pojavlja tudi v priljubljenem budističnem besedilu Swayambhu Purana. Pojavlja se v kamnitem napisu v Gyaneswarju, Katmandu iz 8. stoletja v času vladanja Licchavijskega kralja Jayadeva II. [11]

Izraz Nepal Mandala se je skozi stoletja uporabljal v kamnitih in bakrenih napisih ter kolofonih rokopisov, ko so omenjali posvetni naslov. Naveden je tudi med pomembnimi budističnimi obredi. [12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Prajapati, Subhash Ram (2006). »Nepal Mandal«. V Prajapati, Subhash Ram (ur.). The Masked Dances of Nepal Mandal. Thimi: Madhyapur Art Council. ISBN 99946-707-0-0. Pages 9-11.
  2. Waller, Derek J. (2004). The Pundits: British Exploration Of Tibet And Central Asia. University Press of Kentucky. str. 171. ISBN 9780813191003.
  3. »Outline History of Nepal« (PDF). Higher Secondary Education Board. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. maja 2012. Pridobljeno 5. aprila 2012. Page 2.
  4. Michael, Thomas and Cuhaj, George (2009). Standard Catalog of World Gold Coins. Krause Publications. ISBN 9781440204241. Page 1062.
  5. Vajracharya, Naresh Man. »Buddhism in Nepal and Nepal Mandala«. Pridobljeno 2. marca 2012.
  6. Hamilton, Francis Buchanan (1819). An Account of the Kingdom Of Nepal and of the Territories Annexed to This Dominion by the House of Gorkha. Edinburgh: Longman. Pridobljeno 4. junija 2012. Page 192.
  7. Subedi, Abhi (Januar 2002). »Travel as Theatre in Nepal Mandala« (PDF). Contributions to Nepalese Studies. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. junija 2019. Pridobljeno 16. aprila 2012. Page 173.
  8. Kirkpatrick, Colonel (1811). An Account of the Kingdom of Nepaul. London: William Miller. Pridobljeno 9. marca 2012. Page 123.
  9. Levi, Sylvain. Nepal. Pridobljeno 14. marca 2012. Page 50.
  10. Bista, Dor Bahadur (1991). Fatalism and Development: Nepal's Struggle for Modernization. Orient Blackswan. str. 40. ISBN 9788125001881. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
  11. Shrestha, Rajendra (7. november 2010). »Various Communities of Historical Nepal Mandala and Newa: Autonomous State«. Jheegu Swanigah (Special Issue). Page 60.
  12. Gutschow, Niels (1997). "The Kathmandu Valley, Nepal Mandala: Definition of time and space" in The Nepalese caitya: 1500 years of Buddhist votive architecture in the Kathmandu Valley. Edition Axel Menges. ISBN 9783930698752. Page 15.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Slusser, Mary Shepherd. Nepal Mandala: A Cultural Study of the Kathmandu Valley (Two Volumes), Princeton University Press 1982. ISBN 9780691031286
  • Pruscha, Carl. Kathmandu Valley - The Preservation of Physical Environment and Cultural Heritage - A Protective Inventory, Vol. 2, Wien 1975