Ogled vira Neolitska Grčija

{{Infobox archaeological culture
|name        = Neolithic Greece
|map         = 
{{Location map+|Greece|width=265|relief=yes|border=none|float=center|caption={{center|Map of [[Greece]] showing Neolithic sites (clickable map).}}
|places=
{{Location map~|Greece|lat=40.516667|long=22.2|position=left|label_size=75|label=[[Nea Nikomedeia]]}}
{{Location map~|Greece|lat=39.355|long=22.835|position=right|label_size=75|label=[[Sesklo#Sesklo culture|Sesklo]]}}
{{Location map~|Greece|lat=39.35|long=22.883333|position=left|label_size=75|label=[[Dimini#History|Dimini]]}}
{{Location map~|Greece|lat=37.423333|long=23.132222|position=left|label_size=75|label=[[Franchthi Cave]]}}
{{Location map~|Greece|lat=37.966667|long=23.716667|position=right|label_size=75|label=[[Athens#History|Athens]]}}
{{Location map~|Greece|lat=39.855400|long=25.345100|position=right|label_size=75|label=[[Poliochne]]}}
{{Location map~|Greece|lat=35.297804|long=25.163125|position=right|label_size=75|label=[[Knossos#Neolithic period|Knossos]]}}
{{Location map~|Greece|lat=35.197776|long=25.493665|position=left|label_size=75|label=[[Trapeza, Crete|Trapeza]]}}
{{Location map~|Greece|lat=35.358643|long=24.407840|position=left|label_size=75|label=[[Gerani, Rethymno#Sights|Gerani]]}}
{{Location map~|Greece|lat=37.551065|long=22.718529|position=right|label_size=75|label=[[Lerna#Archaeology|Lerna]]}}
{{Location map~|Greece|lat=37.680606|long=24.328939|position=right|label_size=75|label=Kefala}}
{{Location map~|Greece|lat=36.638434|long=22.380635|position=right|label_size=75|label=[[Alepotrypa cave]]}}
{{Location map~|Greece|lat=40.185609|long=22.000166|position=right|label_size=75|label=[[Servia, Greece|Servia]]}}}}
|mapalt      =
|altnames    =
|horizon     =
|region      = 
|period      = [[Neolitska Evropa]]
|dates       = ok. 7000 do 3200 pr. n. št.
|typesite    =
|majorsites  = [[Nea Nikomedeia]], [[Sesklo]], [[Dimini]], [[jama Franchthi]], [[Atene]], [[Knossos]], [[Milos]]
|extra       = Družbenoekonomski in arhitekturni razvoj 
|precededby  = [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope]], [[predkeramični neolitik B]]
|followedby  = [[Sesklo|kultura Sesklo]], [[Kikladska civilizacija]], [[Minojska doba]], [[Heladsko obdobje]], [[Cardium keramika]], [[kultura Starčevo]], [[kultura Eutresis]], [[kultura Korakou]], [[Tirinška kultura]]
}}
{{History of Greece}}

'''Neolitska Grčija''' je arheološki izraz, ki se uporablja za označevanje [[neolitik|neolitske]] faze grške zgodovine, ki se začne s širjenjem kmetijstva v Grčiji v letih 7000–6500 pr. n. št. in konča okoli leta 3200 pr. n. št. V tem obdobju je prišlo do številnih dogodkov, kot so vzpostavitev in širitev mešanega kmetijstva in živinoreje, arhitekturne inovacije (tj. hiše tipa '[[megaron]]' in 'tip Tsangli'), pa tudi dovršena umetnost in proizvodnja orodij. Neolitska Grčija je del [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|prazgodovine jugovzhodne Evrope]].

== Periodizacija ==
[[Neolitska revolucija]] je dosegla Evropo v začetku leta 7000–6500 pr. n. št., v obdobju pred lončarskim neolitikom B, ko so poljedelci z Bližnjega vzhoda vstopili na grški polotok iz Anatolije, predvsem s skoki po otokih skozi Egejsko morje.<ref>{{harvnb|Pashou|Drineas|Yannaki|2014|loc=str. 5: "Najzgodnejša neolitska najdišča z razvitim kmetijskim gospodarstvom v Evropi iz let 8500–9000 BPE najdemo v Grčiji. Splošne značilnosti materialne kulture grškega neolitika in genetske značilnosti ohranjenih pridelkov in z njimi povezanega plevela najzgodnejših grških neolitskih najdišč kažejo na bližnjevzhodni izvor. Kako so ti bližnjevzhodni migranti dosegli Grčijo, je stvar špekulacij. [...] Naši podatki podpirajo anatolsko in ne levantinsko pot, ker dosledno kažejo, da so egejski otoki povezani z Bližnjim vzhodom prek Anatolije Arheološki dokazi iz grških, bližnjevzhodnih in anatolskih neolitskih najdišč kažejo, da je več valov neolitskih migrantov doseglo Grčijo in južno Evropo. Najverjetneje je bilo v teh migracijah uporabljenih več poti, vendar, kot kažejo naši podatki, je bila pomembna pomorska pot in skoki po otokih."}}</ref> Sodobni arheologi so neolitsko obdobje grške zgodovine razdelili na šest faz: predkeramiko, zgodnji neolitik, srednji neolitik, pozni neolitik I, pozni neolitik II in končni neolitik (ali [[bakrena doba]]).
{| class="wikitable"
|-
! Obdobje
! Približna datacija
|-
| Predkeramika (ali Aceramic)
| 6800–6500 pr. n. št.<ref name="FHWPre-Ceramic">{{navedi splet|title=Neolithic Period in Greece: Pre-Ceramic Neolithic|year=1999–2000|location=Athens|publisher=Foundation of the Hellenic World|url=http://www.fhw.gr/chronos/01/en/nl/pkn/index.html}}</ref>
|-
| Zgodnji neolitik
| 6500–5800 pr. n. št.<ref name="FHWEN">{{navedi splet|title=Neolithic Period in Greece: Early Neolithic|year=1999–2000|location=Athens|publisher=Foundation of the Hellenic World|url=http://www.fhw.gr/chronos/01/en/nl/an/index.html}}</ref>
|-
| srednji neolitik
| 5800–5300 pr. n. št.<ref name="FHWMN">{{navedi splet|title=Neolithic Period in Greece: Middle Neolithic|year=1999–2000|location=Athens|publisher=Foundation of the Hellenic World|url=http://www.fhw.gr/chronos/01/en/nl/mn/index.html}}</ref>
|-
| pozni neolitik I
| 5300–4800 pr. n. št.<ref name="FHWLNI">{{navedi splet|title=Neolithic Period in Greece: Late Neolithic I|year=1999–2000|location=Athens|publisher=Foundation of the Hellenic World|url=http://www.fhw.gr/chronos/01/en/nl/nni/index.html}}</ref>
|-
| pozni neolitik II
| 4800–4500 pr. n. št.<ref name="FHWLNII">{{navedi splet|title=Neolithic Period in Greece: Late Neolithic II|year=1999–2000|location=Athens|publisher=Foundation of the Hellenic World|url=http://www.fhw.gr/chronos/01/en/nl/nnii/index.html}}</ref>
|-
| končni neolitik (ali [[bakrena doba]])
| 4500–3200 pr. n. št.<ref name="FHWFN">{{navedi splet|title=Neolithic Period in Greece: Final Neolithic or Chalcolithic|year=1999–2000|location=Athens|publisher=Foundation of the Hellenic World|url=http://www.fhw.gr/chronos/01/en/nl/tn/index.html}}</ref>
|}

== Najdišča neolitske Grčije ==
To so ocenjene populacije zaselkov, vasi in mest neolitske Grčije skozi čas. Pri ocenjevanju velikosti posameznih naselij je več težav, najvišje ocene za posamezna naselja v določenem obdobju pa so lahko tudi večkrat najnižje.
{|class="wikitable sortable"
!Town
!7000 pr. n. št.
!6000 pr. n. št.
!5000 pr. n. št.
!4000 pr. n. št.
!3800 pr. n. št.
!3700 pr. n. št.
|-
|[[Nea Nikomedeia]]
|
|500–700<ref>{{harvnb|Milisauskas|2011|p=182}}.</ref>
|
|
|
|
|-
|[[Sesklo#kultura Sesklo|Sesklo]]
|
|
|1000–5000<ref>{{harvnb|Runnels|Murray|2001|p=146: "Theocharis je verjel, da je bilo celotno območje od tam do zgornje akropole mesta polno prebivališč in da je bilo Sesklo mesto z morda 5000 prebivalci in ne vas. Drugi arheologi, ki delajo na najdišču, so zmanjšali oceno prebivalstva na med 1000 in 2000, a tako ali tako je bilo Sesklo nekoč naselje impresivne velikosti."}}</ref>
|
|
|
|-
|[[Dimini]]
|
|
|
|
|
|
|-
|[[Atene]]
|
|
|
|
|
|
|-
|-
|[[Poliochne]]
<ref>{{navedi splet|url=http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2534|title=Ministry of Culture and Sports {{!}} Archaeological site of Poliochni at Kaminia area|website=odysseus.culture.gr|access-date=2019-01-12}}</ref>
|
|
|
|
|
|
|-
|[[Knosos]]
|25
|50
|500–1000
|500–1000<ref>{{navedi knjigo|last=Evans|first=Arthur|url=https://books.google.com/books?id=TVkoAAAAQBAJ|title=The Palace of Minos: A Comparative Account of the Successive Stages of the Early Cretan Civilization as Illustrated by the Discoveries at Knossos|publisher=Cambridge University Press|year=1921|isbn=978-1-108-06101-8}}</ref>
|
|
|-
|[[Trapeza, Kreta|Trapeza]]
|
|
|
|
|
|
|-
|[[Gerani]]
|
|
|
|
|
|
|-
|[[Lerna]]
|
|
|
|
|
|
|-
|Kefala
|
|
|
|
|
|
|-
|[[jama Alepotrypa]]
|
|
|
|
|
|
|-
|-
|[[Milos]]
|
|
|
|
|
|
|-
|[[Servia]]
|
|
|
|
|
|
|}
== Predkeramika 6800–6500 pr. n. št. ==
Za predkeramično (ali akeramično) obdobje neolitske Grčije je značilna odsotnost posod iz pečene gline in gospodarstvo, ki temelji na poljedelstvu in živinoreji. Naselbine so sestavljale podzemne koče, delno vkopane v zemljo, s skupnostmi, v katerih je živelo od 50 do 100 ljudi v krajih, kot so Argisa (Tesalija), Dendra (Argolida) in Franchthi. Prebivalci so gojili različne poljščine (tj. različne pšenice, ječmen, lečo in grah), se ukvarjali z ribolovom, lovom, živinorejo (tj. govedorejo, prašičerejo, ovce, pse in koze), razvili orodje (tj. rezila iz kremena in obsidian) in izdeloval nakit iz gline, školjk, kosti in kamna.

Knosos ima izjemno dolgo zgodovino, ki se začne v predkeramičnem obdobju. Prve neolitske naselbine na območju Knososa so se razvile v letih 6500–7000 pr. n. št. glede na sodobno radiokarbonsko datacijo. [[Arthur Evans]], ki je razkril [[minojska doba|minojsko]] palačo v Knososu, je ocenil, da so v poznem 8. tisočletju ali zgodnjem 9. tisočletju pr. n. št. neolitski ljudje prispeli na to območje, verjetno iz čezmorskih držav, morda iz zahodne [[Anatolija|Anatolije]] in ustanovili svoje primitivne skupnosti na lokalnem hribu.<ref>{{navedi knjigo|last=Bleda S.|first=During|title=The prehistory of Asia Minor|publisher=Cambridge University Press|year=2011|pages=126}}</ref>

Vulkanski otok Milos je bil obiskan zaradi izkoriščanja njegovega [[obsidian]]a za izdelavo orodij in orožja, od [[mezolitik]]a do poznega neolitika. Naravne vire z Milosa so prevažali na ogromne razdalje po vsem [[Egejsko morje|Egejskem morju]], celinski Grčiji, Zahodni Anatoliji in morda vse do Egipta.<ref>{{navedi knjigo|last=Abulafia|first=David|title=The Great Sea: A Human History of the Mediterranean|url=https://archive.org/details/greatseahumanhis0000abul|publisher=Allen Lane|year=2011|location=United Kingdom|pages=[https://archive.org/details/greatseahumanhis0000abul/page/136 136]–137, 161}}</ref> Najstarejše najdbe Miloskih obsidianov izven otoka so v mezolitiku (9000–7800 pr. n. št.), v jami Franchti v [[Argolida|Argolidi]]. Do zadnjega neolitika (4000 pr. n. št.) ni dokazov o naselbinah na otoku Milos. Zdi se, da izkoriščanje obsidiana izvajajo skupine različnih ljudi, ki so občasno pristanle na otoku za občasno dobavo kamna za izdelavo orodja.<ref>{{Cite journal|last1=Arias|first1=A.|last2=Oddone|first2=M.|last3=Bigazzi|first3=G.|last4=Di Muro|first4=A.|last5=Principe|first5=C.|last6=Norelli|first6=P.|date=May 2006|title=Newdata for the characterization of Milos obsidians|url=https://doi.org/10.1007/s10967-006-0183-9|journal=Journal of Radioanalytical and Nuclear Chemistry|volume=268|issue=2|pages=371|doi=10.1007/s10967-006-0183-9|s2cid=97361081|issn=1588-2780}}</ref>

== Zgodnji neolitik (EN) 6500–5800 pr ==
Predkeramično obdobje neolitske Grčije je nasledilo obdobje zgodnjega neolitika (ali EN), kjer je gospodarstvo še vedno temeljilo na poljedelstvu in živinoreji, naselbine pa so še vedno sestavljale neodvisne enoprostorne koče, v vsaki skupnosti pa je živelo od 50 do 100 ljudi. (osnovna družbena enota je bil rod oz. širša družina). Ognjišča in peči so bili zgrajeni na odprtih prostorih med kočami in so bili pogosto uporabljeni. V obdobju zgodnjega neolitika se je razvila lončarska tehnologija, ki je vključevala uspešno žganje posod, pogrebni običaji pa so vključevali pokop v rudimentarne jame, sežiganje mrtvih, zbiranje kosti in pokopališče.
<gallery widths="200" heights="200" perrow="5">
File:Ancient Greece Neolithic Clay Figurines from Thessaly, 6500-5300 BC.jpg|Starodavna Grčija Zgodnje in srednje neolitske glinene figurice iz Tesalije, 6500-5300 pr. n. št.
File:Ancient Greece Neolithic Pottery - 28421665976.jpg|Starogrška zgodnja in srednja neolitska keramika 6500-5300 pr. n. št. Narodni muzej arheologije, Atene
File:Monochrome bowls from Sesklo. Early Neolithic period (6500-5800 BC). Archaeological Museum Athens.jpg|Enobarvne sklede iz Seskla. Obdobje zgodnjega neolitika (6500-5800 pr. n. št.). Arheološki muzej Atene
File:Neolithic clay cups from Sesklo. National Museum Athens.jpg|Neolitske glinene skodelice iz Seskla. Narodni muzej Atene
File:Obsidian - Igneous Rock.jpg|Obsidian, ki se uporablja za izdelavo orodja in orožja
</gallery>

== Srednji neolitik (MN) 5800–5300 pr. n. št. ==
Za obdobje srednjega neolitika (ali MN) je značilen nov arhitekturni razvoj, kot so hiše, zgrajene s kamnitimi temelji, in razvoj bivališč tipa [[megaron]] (pravokotne enoprostorne hiše z odprtimi ali zaprtimi verandami). Poleg tega je bila hiša tipa ''Tsangli'', imenovana po naselju Tsangli, prvič razvita v obdobju srednjega neolitika; stanovanje 'tipa Tsangli' ima na vsaki strani dve notranji opornici (zasnovani za podporo strehi hiše in razdelitev bivalnega prostora na ločene prostore za različne funkcije, kot so shranjevanje, priprava hrane in spalni prostori) z vrsto stebrov v središče kvadratne sobe. Na področju umetnosti je bil motiv [[Meander (umetnost)|meandra]] in [[labirint]]a najden na pečatih in nakitu zgodnjega neolitika in v manjšem obsegu srednjega neolitika. Srednji neolitik se je končal z opustošenjem nekaterih naselij v požaru; skupnosti, kot je Sesklo, so bile zapuščene, medtem ko so bile skupnosti, kot je Tsangli-Larisa, takoj ponovno naseljene.
<gallery widths="200px" heights="200px" perrow="5">
File:Pottery woman torso neolothic, NAMA Nama830.jpg|Ženski torzo z rokami na prsih, mala terakota, kultura Sesklo, neolitik, 6.–5. tisočletje pr. n. št.
File:Female figurine marble Thessaly 5300-3300 BC, NAMA 8772 080802x.jpg|Ženska figurica, marmor, Tesalija, 5300–3300 pr. n. št.
File:Female figurine with child small painted terracott neolithic, NAMA 5937 080804.jpg|Ženska figurica ženske z dojenčkom, Sesklo, neolitik, 4800–4500 pr. n. št.
File:Sesklo and Dimini neolithic 4800 BC, NAMA 080796.jpg|upright=1.2|Najdbe iz Seskla, mlajša kamena doba, ok. 5300 pr. n. št.
File:Ancient Greece Neolithic Stone Figurine, 6500-3300 BC.jpg|Stara Grčija Neolitska kamnita figurica, 6500-3300 pr. n. št.
File:Ancient Greece Neolithic Clay Figurines, 6500-3300 BC.jpg|Stara Grčija Neolitske glinene figurice, 6500-3300 pr. n. št.
File:Ancient Greece Neolithic Stone Tools & Weapons.jpg|Stara Grčija Neolitsko kamnito orodje in orožje
File:Ancient Greece Neolithic Stone Grinder.jpg|Starogrški neolitski mlin za kamen
</gallery>

== Pozni neolitik (LN) 5300-4500 pr. n. št. ==
=== Pozni neolitik I (LNI) ===
Za obdobje mlajšega neolitika I (ali LNI) je značilna širitev poselitve in intenzifikacija kmetijskega gospodarstva, kjer so izkrčili grmovje in gozdne površine, da bi zagotovili pašnike in obdelovalne površine. V tem obdobju so začeli gojiti nove poljščine, kot so krušna pšenica, rž, proso in oves (hrano so pripravljali na ognjiščih in pečeh, ki so jih običajno našli v hišah). Živali, kot so ovce in koze, so gojili zaradi volne, ki so jo uporabljali za tkanje oblačil. V skupnostih je živelo 100–300 posameznikov, ki so bili družbeno organizirani v jedrne družine, naselbine pa so sestavljale velike pravokotne strukture tipa megaron z okvirji iz lesenih stebrov in kamnitimi temelji. Številne naselbine so bile obdane z 1,5–3,5 m globokimi in 4–6 m širokimi jarki, ki so bili zgrajeni verjetno za obrambo pred divjadjo in za zaščito dobrin z določanjem meja samih naselbin.

=== Pozni neolitik II (LNII) ===
Pozni neolitik I je nasledil pozni neolitik II (ali LNII), kjer se je gospodarsko in družbeno življenje v obstoječih naselbinah neprekinjeno nadaljevalo.
<gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4">
File:Ancient Greece Neolithic Pottery - 28171056730.jpg|upright=1.5|Sesklo in Dimini, poznoneolitska keramika 5300-4500 pr. Galerija grške prazgodovine, Narodni muzej arheologije, Atene, Grčija.
File:Clay vase with polychrome decoration, Dimini, Magnesia, Late or Final Neolithic (5300-3300 BC).jpg|Glinena vaza s polikromiranim okrasom, Dimini, Magnezij, pozni ali končni neolitik (5300-3300 pr. n. št.). keramika; višina: 25 cm, premer ob robu: 12 cm; Nacionalni arheološki muzej (Atene).
</gallery>

== Končni neolitik (FN) 4500–3200 pr ==
Končni neolitik (ali [[bakrena doba]]) vključuje prehod iz neolitskega poljedelstva in živinoreje v gospodarstvo zgodnje bronaste dobe, ki temelji na kovinah. Ta prehod se je zgodil postopoma, ko je grško kmetijsko prebivalstvo začelo uvažati bron in baker ter uporabljalo osnovne tehnike obdelave brona, ki so se najprej razvile v Mali Aziji, s katero so imeli kulturne stike.<ref>{{harvnb|Pullen|2008|p=20}}; {{harvnb|van Andel|Runnels|1988|loc="The transition to the Early Bronze Age", pp. 238–240}}; {{harvnb|French|1973|p=53}}.</ref>

Na otokih Alimia in [[Rodos]] so bile neolitske naselbine. Natančneje v Alimii je bila naselbina na gori v središču otoka, ki je zagotavljala popoln pogled na celotno lokalno območje in zaščito. Med arheološkimi raziskavami so odkrili ostanke neolitskih kamnitih zgradb.<ref>{{navedi knjigo|last=Sampsom|first=Adamadios|title=Η Νεολιθική Περίοδος Στα Δωδεκάνησα|publisher=Έκδοση του Ταμείου Αρχαιολογικών Πορων και Απαλλοτρίωσεων|year=2003|location=Athens}}</ref>

Kultura Eutresis se je razvila v zadnjem obdobju končnega neolitika. Temeljila je na končni neolitski kulturi srednje in južne Grčije. Trajalo je do zgodnjega heladskega obdobja II.<ref>{{navedi splet|last=Rutter|first=Dr. Jeremy|title=The Eutresis and Korakou cultures of early Helladic I-II|date=4 January 2017 |url=https://brewminate.com/the-eutresis-and-korakou-cultures-of-early-helladic-i-ii/|access-date=2023-12-10}}</ref>

=== Družba ===
Družbeni razredi poznoneolitskih skupnosti so bili strogo ločeni na svobodne ljudi in sužnje; pojav, ki se je nadaljeval do zgodnjega mikenskega obdobja.<ref>{{navedi knjigo|last1=Gschnitzer|first1=Fritz|title=Ιστορία της Αρχαίας Ελληνικής Κοινωνίας|last2=Chaniotis|first2=Angelos|publisher=National Bank of Greece Cultural Foundation|date=May 2012|isbn=9789602504802|pages=67–68|language=el}}</ref>

<gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4">
File:The "Thinker." Large figure of a seated man, Karditsa, Thessaly, 4500-3300 BC.jpg|Figurica misleca iz Karditse, Tesalija, 4500-3300 pr. n. št.
File:Ancient Greece Neolithic Gold Ornaments (28421389976).jpg|Zlati okraski<ref>{{navedi splet |url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:The_%22Neolithic_Treasure%22_(27837646503).jpg |title=The 'Neolithic Treasure' |website=National Museum of Archaeology, Athens}}</ref>
File:Ancient Greece Neolithic Gold Ornaments (27837612183).jpg|Zlati okraski<ref>{{navedi splet |url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:The_%22Neolithic_Treasure%22_(27837646503).jpg |title=The 'Neolithic Treasure' |website=National Museum of Archaeology, Athens}}</ref>
</gallery>

== Vojskovanje v neolitiku v Grčiji ==
=== Uničenje Seskla ===
Ostanki Seskla kažejo na požar in uničenje, znak oboroženega spopada. Dimini se pogosto obtožuje za uničenje Seskla, a za požar v neolitski naselbini so lahko odgovorni tudi drugi vzroki.

=== Skeletni ostanki ===
Skeletni ostanki iz jame Alepotrypa v južni Grčiji kažejo stopnje travme, ki bi lahko bile povezane z vojskovanjem. Pregled 69 okostij iz poznega in končnega neolitika je pokazal, da ima več kot 10 % posameznikov zaceljene zlome lobanje. Anastasia Papathanasiou, Clark Spencer Larsen in Lynette Norr so opozorili, da so »vsi zlomi majhni, okrogli in dobro zaceljeni ob smrti ter jih najdemo pri odraslih moških in ženskah ter mlajših odraslih«<ref>{{Cite journal|last1=Papathanasiou|first1=Anastasia|last2=Larsen|first2=Clark Spencer|last3=Norr|first3=Lynette|date=30 June 2000|title=Bioarchaeological inferences from a Neolithic ossuary from Alepotrypa Cave, Diros, Greece|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/1099-1212%28200005/06%2910%3A3%3C210%3A%3AAID-OA523%3E3.0.CO%3B2-2|journal=International Journal of Osteoarchaeology|volume=10|issue=3|pages=218|doi=10.1002/1099-1212(200005/06)10:3<210::AID-OA523>3.0.CO;2-2|issn=1099-1212}}</ref> in sicer videz rane kažejo, da so bili udarci podobni ne glede na starost in spol žrtve. Nekateri posamezniki imajo večkratne zlome, večinoma nesmrtne.<ref name=":1">{{navedi knjigo|last=Curtis N. Runnels, Claire Payne, Noam V. Rifkind, Chantel White, Nicholas P. Wolff and Steven A. LeBlanc|url=http://www.jstor.org/stable/25622691|title="Warfare in Neolithic Thesally"|publisher=The American School of Classical Studies at Athens|year=2009|jstor = 25622691}}</ref>

=== Utrdbe ===
Tako Dimini kot Sesklo sta imela obzidje in oporne točke. Podobne osnovne utrdbe so bile pogoste v neolitskih naselbinah po vsej Grčiji; znamenje obstoječih nevarnosti in primitivnega vojaškega znanja.<ref>{{navedi knjigo|last=Health|first=Julian|title="Warfare in Neolithic Europe"|publisher=Pen and Sword Books|year=2017|location=United Kingdom}}</ref> Enostavne utrdbe, ki predstavljajo večino neolitskih najdišč, so vključevale majhne zidove in jarke ali kombinacijo obojega, ki je (vsaj delno) obkrožalo območje. Naselbina Nea Nikomedeia je imela dva koncentrična jarka. Neolitski Makriyalos je imel dve liniji jarkov z odseki v obliki črke V; notranji jarek je bil globok približno 4 metre in je bil utrjen z majhnimi kamnitimi zidovi. Najučinkovitejše utrdbe so bile odkrite v Dimini in Sesklu. Sesklova [[akropola]] je bila obdana z 1,5 metra debelim obzidjem in vrati, ki jih je bilo zlahka braniti. Dimini akropola je imela obzidje z ozkimi prehodi, ki so obkrožali majhno zgradbo.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

=== Viri ===
{{refbegin|2}}
*{{navedi knjigo|last1=Atkinson|first1=Quentin D.|last2=Gray|first2=Russel D.|editor-last1=Forster|editor-first1=Peter|editor-last2=Renfrew|editor-first2=Colin|chapter=Chapter 8: How Old is the Indo-European Language Family? Illumination or More Moths to the Flame?|title=Phylogenetic Methods and the Prehistory of Languages|pages=91–109|year=2006|location=Cambridge|publisher=McDonald Institute for Archaeological Research|isbn=978-1-902937-33-5}}
*{{cite journal|last1=Diamond|first1=Jared|last2=Bellwood|first2=Peter|title=Farmers and Their Languages: The First Expansions|journal=Science|year=2003|volume=300|number=5619|pages=597–603|doi=10.1126/science.1078208|pmid=12714734|bibcode=2003Sci...300..597D|citeseerx=10.1.1.1013.4523|s2cid=13350469}}
*{{navedi knjigo|last=French|first=D.M.|chapter=Migrations and 'Minyan' pottery in western Anatolia and the Aegean|editor-last1=Crossland|editor-first1=R.A.|editor-last2=Birchall|editor-first2=Ann|title=Bronze Age Migrations in the Aegean|year=1973|location=Park Ridge, NJ|publisher=Noyes Press}}
*{{cite journal|last1=Gray|first1=Russel D.|last2=Atkinson|first2=Quentin D.|title=Language-tree Divergence Times Support the Anatolian Theory of Indo-European Origin|journal=Nature|volume=426|issue=6965|year=2003|pages=435–439|doi=10.1038/nature02029|pmid=14647380|bibcode=2003Natur.426..435G|s2cid=42340|url=https://ora.ox.ac.uk/objects/uuid:d6aef57c-ce30-40fb-8786-f64c4a70afd1}}
*{{navedi knjigo|last=Milisauskas|first=Sarunas|editor-last=Milisauskas|editor-first=Sarunas|chapter=Chapter 7: Early Neolithic, the First Farmers in Europe, 7000–5500/5000 BC|pages=153–222|title=European Prehistory: A Survey|year=2011|edition=2nd|location=New York|publisher=Springer Science and Business Media, LLC|isbn=978-1-44-196633-9|chapter-url=https://books.google.com/books?id=gcGSn0eVs2oC}}
*{{navedi knjigo|last1=Runnels|first1=Curtis Neil|last2=Murray|first2=Priscilla|title=Greece Before History: An Archaeological Companion and Guide|year=2001|location=Stanford, CA|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-80-474050-0|url=https://books.google.com/books?id=rg4rTjo0OCQC}}
*{{navedi novice|last=Owens|first=Gareth Alun|title=Η Δομή της Μινωικής Γλώσσας ["The Structure of the Minoan Language"]|year=2007|location=Heraklion|publisher=TEI of Crete –Daidalika|language=el|url=http://www.teicrete.gr/daidalika/documents/minoan_language/minoan2007_gr.pdf|access-date=2014-12-14|archive-date=2016-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160603124455/http://www.teicrete.gr/daidalika/documents/minoan_language/minoan2007_gr.pdf|url-status=dead}}
*{{cite journal|last1=Pashou|first1=Peristera|last2=Drineas|first2=Petros|last3=Yannaki|first3=Evangelia|title=Maritime Route of Colonization of Europe|year=2014|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|volume=111|number=25|url=http://www.pnas.org/content/early/2014/06/04/1320811111.full.pdf+html|doi=10.1073/pnas.1320811111|pages=9211–9216|pmid=24927591|pmc=4078858|bibcode=2014PNAS..111.9211P|doi-access=free}}
*{{navedi knjigo|last=Pullen|first=Daniel|chapter=The Early Bronze Age in Greece|editor-last=Shelmerdine|editor-first=Cynthia W.|editor-link=|title=The Cambridge Companion to the Aegean Bronze Age|year=2008|pages=19–46|location=Cambridge and New York|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-81444-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=dF40qLIJlAkC}}
*{{cite journal |last1=van Andel |first1=Tjeerd H. |last2=Runnels |first2=Curtis N. |title=An essay on the 'emergence of civilization' in the Aegean world |journal=Antiquity |date=June 1988 |volume=62 |issue=235 |pages=234–247 |doi=10.1017/S0003598X00073968 |s2cid=163438965 |url=https://www.cambridge.org/core/journals/antiquity/article/abs/an-essay-on-the-emergence-of-civilization-in-the-aegean-world/22C718C40DC0FFC12A3423B41DED001A |access-date=31 December 2021 |language=en |issn=0003-598X }}
{{refend|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat}}

[[Kategorija:Prazgodovinska Grčija]]