Nedržavljani Latvije
Nedržavljani Latvije (Latvijas nepilsoņi) so skupina oseb s posebnim pravnim statusom v latvijskem pravu, ki nimajo državljanstva nobene države. Gledano situacijo na datum 1. julij 2017, nedržavljani obsegajo 11,2 % latvijskega prebivalstva (več kot 230.000 ljudi).[1] Drugih 4979 oseb s statusom nedržavljanov Latvije živi zunaj meja države.[2]
Pravni status[uredi | uredi kodo]
Pravni status nedržavljanov je določen s posebnim zakonom, sprejetim leta 1995.[3]
Ta status je bil odobren za bivše državljane ZSSR, ki so leta 1992 živeli v Latviji, vendar po obnovitvi državne neodvisnosti niso pridobili nobenega državljanstva. Tudi za njihove otroke je bil določen isti status. Leta 1998 je v Latviji živelo približno 680.000 nedržavljanov.[4]
V skladu z latvijsko zakonodajo so nedržavljani brez državljanstva.[5] Vendar pa Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce vključuje nedržavljane Latvije v svojo statistiko oseb, za katere velja mandat Urada.[6]
Nedržavljani nimajo nobenih volilnih pravic, pa tudi nekaterih socialnih pravic.[7]
Nekaznovani nedržavljani lahko zaprosijo za državljanstvo Latvije, če stalno prebivajo v državi. Za naturalizacijo morajo plačati pristojbino, položiti prisego zvestobe Latviji, opraviti izpite iz latvijskega jezika, ustave in zgodovine države. Za otroke nedržavljane, rojene v Latviji po letu 1991, obstaja poenostavljen postopek za pridobitev državljanstva, po letu 1998.[8]
Mednarodne organizacije so priporočile, da Latvija nedržavljanom podeljuje pravico voliti na občinskih volitvah in pospeši njihovo naturalizacijo.[9][10]
Demografski podatki[uredi | uredi kodo]
| Etnična skupina | Število nedržavljanov | Odstotek skupine | Delež števila nederževljanov |
|---|---|---|---|
| Rusi | 155.931 | 28,2 | 65,6 |
| Belorusi | 32.672 | 47,7 | 13,7 |
| Ukrajinci | 23.290 | 45,8 | 9,8 |
| Poljaki | 8342 | 18,5 | 3,5 |
| Judje | 1990 | 23,3 | 0,8 |
| Latvijci | 561 | 0,04 | 0.2 |
| Drugo | 14.973 | . | 6,3 |
| Skupaj | 237.759 | 11,2 | 100 |
Večina nedržavljanov, po podatkih na dan 1. julij 2017 (122.821), živi v Rigi.[12]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc valstiskās piederības (Datums=01.07.2017)« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. novembra 2020. Pridobljeno 9. novembra 2017.
- ↑ »Ārvalstīs dzīvojošo sadalījums pēc dzimšanas gada un valstiskās piederības (Datums=01.07.2017)« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. decembra 2017. Pridobljeno 9. novembra 2017.
- ↑ (angleško) On the Status of those Former USSR Citizens who do not have the Citizenship of Latvia or that of any Other State Arhivirano 2020-01-17 na Wayback Machine.
- ↑ (angleško) Report on Latvia CRI(99)8 § 8
- ↑ Judgement of Latvian Constitutional court in the case No. 2004-15-0106 (on losing non-citizen's status) § 15
- ↑ (angleško) Annex UNHCR Statistical Yearbook 2014, page 81
- ↑ (angleško) Legal and social situation of the Russian-speaking minority in Latvia Riga: Averti-R, 2013. Pages 152-156
- ↑ (angleško) Citizenship Law Arhivirano 2022-01-21 na Wayback Machine.
- ↑ (angleško)Report by Mr Alvaro Gil-Robles, Commissioner for Human Rights, on his visit to Latvia 5 - 8 October 2003 Paragraph 132.4, 132.5
- ↑ (angleško)Recommendation 257 (2008)1 Local democracy in Latvia: the participation of non-citizens in public and political life at local levelParagraph 11 b)
- ↑ Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības Arhivirano 2017-09-14 na Wayback Machine. (Datums=01.07.2017)
- ↑ »Iedzīvotāju skaits pašvaldībās sadalījumā pēc valstiskās piederības« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. novembra 2017. Pridobljeno 9. novembra 2017.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Zakon On the Status of those Former USSR Citizens who do not have the Citizenship of Latvia or that of any Other State Arhivirano 2017-11-10 na Wayback Machine., 2010
- Citizens of a Non-Existent State Arhivirano 2016-05-07 na Wayback Machine. Latvijski komite za človekove pravice, 2011 (druga izdaja)