Navzkrižno pretovarjanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Navzkrižno pretovarjanje (angl. cross-docking) je proces v logistiki, pri katerem ni skladiščenja materialov, nedokončanih ali dokončanih izdelkov.

Definicija sistema navzkrižnega pretovarjanja[uredi | uredi kodo]

Navzkrižno pretovarjanje je proces hitrega transporta in prerazporejanja blaga (»flow through stock«) znotraj distribucijskega centra, od sprejema blaga v DC (distribucijski center) s tovornimi vozili ali železniškimi zabojniki do odpreme blaga. Cilji procesa navzkrižnega pretovarjanja so na primer sortiranje blaga, ki je namenjeno na različne destinacije, ali nakladanje blaga na tovorna vozila s skupno ali podobno destinacijo.

Zgodovina navzkrižnega pretovarjanja[uredi | uredi kodo]

Proces navzkrižnega pretovarjanja je bil prvič uporabljen v transportni industriji v Združenih Državah Amerike v 30-ih letih 20. stoletja in je do danes nenehno v uporabi. Ameriška vojska je začela koristiti operacije navzkrižnega pretovarjanja v 50-ih letih. Poimenovanje tega procesa izhaja iz ameriške korporacije Wal-Mart iz 80-ih let dvajsetega stoletja. Podjetje je proces, pri katerem naroči velike količine blaga, ki jih ne skladišči, temveč jih pripravi za odpremo, imenovalo »cross-docking«. Blagu je po navadi dodana črtna koda, s pomočjo katere je možno sortiranje blaga po trgovinah v DC, proces pa je p onavadi dokončan v 24 urah.

Razlogi, prednosti in slabosti uporabe sistema navzkrižnega pretovarjanja z vidika deležnikov[uredi | uredi kodo]

Proizvajalec[uredi | uredi kodo]

  • točno poznavanje kupčevih potreb in želja s pomočjo informacijske tehnologije,
  • optimizacija proizvodnih procesov,
  • manjše potrebe po velikih zalogah,
  • stroškovno bolj učinkovita proizvodnja

Distributer[uredi | uredi kodo]

  • možnost sestavljanja zbirnih prevozov blaga oziroma sestavnih delov različnih proizvajalcev, npr. računalniška industrija,
  • ni potrebno veliko skladišče in ni preobremenjenega skladišča,
  • blaga ni treba fizično preveč premakniti,
  • manjša verjetnost, da se blago pokvari
  • povečanje zaupanja med deležniki zaradi verodostojne identifikacije blaga (npr. črtne kode)

Kupec ali trgovec[uredi | uredi kodo]

  • dobava svežega blaga
  • večje tveganje zaradi možnosti zamujanja blaga in možnosti pomanjkanja zalog

Skupni razlogi[uredi | uredi kodo]

  • potreba po nenehni komunikaciji med dobavitelji, DC-ji in kupci oziroma trgovci
  • geografska oddaljenost dobavitelja in kupca, po navadi v razmerju en dobavitelj – več kupcev
  • visoki transportni stroški
  • stroški blaga v tranzitu
  • kompleksnost nakladanja blaga
  • težave pri upravljanju z različnimi vrstami blaga hkrati
  • integracija logističnih računalniških sistemov med dobavitelji, trgovci in prevozniki
  • sledenje blagu v tranzitu

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. Crossdocking: Just-In-Time for Distribution. Kevin R. Gue. (2001) [1] Arhivirano 2007-08-17 na Wayback Machine.
  2. A Cross-docking rendszer elméleti ismertetése, valamint gyakorlati alkalmazása a Schenker kft.-nél. Szőtsné Elek Mária, BGF-KFK. (2008) [2] Arhivirano 2016-06-15 na Wayback Machine.
  3. Cross Docking, Planning Dictionary. (2012) [3] Arhivirano 2014-03-24 na Wayback Machine.
  4. Making the Move to Crossdocking. Maida Napolitano and the staff of Gross & Associates. (2000) [4]
  5. Cross-docking. Wikipedia. (2012) [5]