Navadni mravljinčar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Navadni mravljinčar
Myrmecophila acervorum.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Orthoptera (kobilice)
Podred: Ensifera (kratkotipalčnice)
Družina: Myrmecophilidae
Rod: Myrmecophilus
Vrsta: M. acervorum
Znanstveno ime
Myrmecophilus acervorum
(Panzer, 1799)
Sinonimi
  • Blatta acervorum Panzer, 1799
  • Myrmecophila acervorum (Panzer, 1799)
  • Sphaerium acervorum (Panzer, 1799)

Navadni mravljinčar (znanstveno ime Myrmecophilus acervorum) je vrsta kobilice iz družine mravljinčarjev, ki živi kot zajedavec v gnezdih različnih vrst mravelj.

Opis[uredi | uredi kodo]

Podobno kot ostali predstavniki rodu Myrmecophilus (dobesedno »ljubitelj mravelj«) ima več prilagoditev na življenje v mravljiščih. Najopaznejša je majhna telesna velikost, odrasli namreč dosežejo 1,5 do 3,5 mm v dolžino, s čemer so daleč najmanjši predstavniki evropske favne kobilic. Poleg tega so brez kril in se ne oglašajo, za razliko od številnih drugih kratkotipalčnic, ki proizvajajo zvok s stridulacijo. Značilna sta tudi svetlejša obroča okrog telesa in par velikih cerkov na koncu zadka, s katerima tipajo.

Za vrsto so znane le samice, ki se razmnožujejo partenogenetsko. Jajčeca odlagajo med marcem in oktobrom v prst pod gnezdom, pozimi pa hibernirajo. Nimfe lahko razločimo od odraslih živali le po mikroskopskih znakih, kot je dolžina leglice, število dlačic na cerkih in število trnov na nogah.

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Živijo v gnezdih (mravljiščih) različnih vrst mravelj iz rodov Myrmica, Lasius, Formica in Tetramorium. Njihov odnos z mravljami je pretežno zajedavski in v manjši meri inkvilin. Prehranjujejo se največkrat tako, da pri bližnjih delavkah sprožijo trofalakso – prenos delno prebavljene hrane z usti, kakor delavke sicer hranijo razvijajoče se mravlje in matice. Poleg tega pogosto ližejo druge mravlje po površini skeleta. Na ta način privzamejo tudi značilne spojine, s katerimi se mravlje prepoznavajo, zaradi česar jih delavke ne prepoznajo kot tujke.

Mravljišče najdejo tako, da sledijo feromonskim sledem, s katerimi delavke mravelj označujejo pot.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Razširjenost je zaradi majhne velikosti in prikritega življenjskega sloga slabo poznana; največ znanih podatkov je iz Srednje Evrope, v Južni Evropi pa poznavanje otežujejo sorodne vrste, ki so po telesni zgradbi zelo podobne in jih je zaradi neraziskanosti težko ločiti med seboj.

Viri[uredi | uredi kodo]