Ogled vira NATO

{{Infobox organization
| name = Severnoatlantska pogodbena organizacija
| native name = North Atlantic Treaty Organization<br/>Organisation du traité de l'Atlantique nord
| image = NATO flag.svg{{!}}border
| image_size = 125px
| caption = Zastava
| logo = NATO OTAN landscape logo.svg
| logo_size = 150px
| logo_caption = Logotip
| map = North Atlantic Treaty Organization (orthographic projection).svg
| abbreviation = NATO, ''{{lang|fr|OTAN}}''
| motto = ''[[Animus in consulendo liber]]''
| formation = {{start date|1949|4|4|df=yes}}
| type = vojaška zveza
| headquarters = [[Bruselj]], [[Belgija]]
| language = *[[Angleščina]]
*[[Francoščina]]<ref>"English and French shall be the official languages for the entire North Atlantic Treaty Organization." [http://www.nato.int/docu/comm/49-95/c490917a.htm Final Communiqué following the meeting of the North Atlantic Council on 17 September 1949] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061206002220/http://www.nato.int/docu/comm/49-95/c490917a.htm |date=2006-12-06 }}. "...&nbsp;the English and French texts [of the Treaty] are equally authentic&nbsp;..." [http://www.nato.int/cps/en/natolive/official_texts_17120.htm The North Atlantic Treaty, Article 14] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110914102953/http://www.nato.int/cps/en/natolive/official_texts_17120.htm |date=2011-09-14}}</ref> 
| membership             = {{skrčljivi seznam |title=32  |{{ikonazastave|Albanija}}[[Albanija]] |{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]] |{{ikonazastave|Bolgarija}}[[Bolgarija]] |{{ikonazastave|Črna gora}}[[Črna gora]] |{{ikonazastave|Češka}}[[Češka]] |{{ikonazastave|Danska}}[[Danska]] |{{ikonazastave|Estonija}}[[Estonija]] |{{ikonazastave|Finska}}[[Finska]] |{{ikonazastave|Francija}}[[Francija]] |{{ikonazastave|Grčija}}[[Grčija]] |{{ikonazastave|Hrvaška}}[[Hrvaška]] |{{ikonazastave|Islandija}}[[Islandija]] |{{ikonazastave|Italija}}[[Italija]] |{{ikonazastave|Kanada}}[[Kanada]] |{{ikonazastave|Latvija}}[[Latvija]] |{{ikonazastave|Litva}}[[Litva]] |{{ikonazastave|Luksemburg}}[[Luksemburg]] |{{ikonazastave|Madžarska}}[[Madžarska]] |{{ikonazastave|Nemčija}}[[Nemčija]] |{{ikonazastave|Nizozemska}}[[Nizozemska]] |{{ikonazastave|Norveška}}[[Norveška]] |{{ikonazastave|Poljska}}[[Poljska]] |{{ikonazastave|Romunija}}[[Romunija]] |{{ikonazastave|Severna Makedonija}}[[Severna Makedonija]] |{{ikonazastave|Slovaška}}[[Slovaška]] |{{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |{{ikonazastave|Španija}}[[Španija]] |{{ikonazastave|Švedska}}[[Švedska]] ||{{ikonazastave|Turčija}}[[Turčija]] |{{ikonazastave|Združene države Amerike}}[[Združene države Amerike]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]}}
| leader_title = [[Generalni sekretar Nata|Generalni sekretar]]
| leader_name = [[Mark Rutte]]
| leader_title2 = [[Predsednik vojaškega odbora zveze Nato]]
| leader_name2 = [[Rob Bauer]]
| leader_title3 = [[Vrhovni poveljnik zaveznikov za Evropo]]
| leader_name3 = [[Christopher G. Cavoli]]
| leader_title4 = [[Vrhovni poveljnik Zavezniškega poveljstva za preoblikovanje]]
| leader_name4 = [[Philippe Lavigne]]
| expenses = '''Skupaj''': {{Ameriški dolar|1,264 bilijona|link=yes}}<br />
'''Excluding the US''': {{Ameriški dolar|404 milijard|link=yes}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.nato.int/nato_static_fl2014/assets/pdf/2023/7/pdf/230707-def-exp-2023-en.pdf|title=Defence Expenditure of NATO Countries (2014–2023)|website=NATO|access-date=20 November 2023|archive-date=15 July 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230715092752/https://www.nato.int/nato_static_fl2014/assets/pdf/2023/7/pdf/230707-def-exp-2023-en.pdf|url-status=live}}</ref>
| expenses_year = 2023
| website = {{Official URL}}
| msize = 220px
| mcaption = Države članice
| footnotes = {{center|'''Himna:''' "[[The NATO Hymn]]" }}{{center|'''Moto:''' "[[Animus in consulendo liber]]" }}
}}

'''Severnoatlantska pogodbena organizacija'''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/nato/ |title=MZZ.gov.si - NATO |accessdate=2007-08-10 |archive-date=2007-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070810012329/http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/nato/ |url-status=dead }}</ref> oz. '''Organizacija severnoatlantske pogodbe''', krajše tudi '''zveza NATO''' ali '''pakt NATO''' ({{jezik-en|North Atlantic Treaty Organization}}, kratica '''Nato''' ali '''NATO'''; {{jezik-fr|Organisation du traité de l'Atlantique nord}}, kratica '''Otan''' ali '''OTAN''') je [[mednarodna organizacija|mednarodna]] [[vojaška zveza|vojaško]]-[[politika|politična]] [[organizacija]] [[država|držav]] za sodelovanje na področju [[obramba (vojaštvo)|obrambe]], ki je bila ustanovljena 4. aprila 1949 z Washingtonsko pogodbo. NATO je obrambni pakt držav članic z namenom kolektivne samoobrambe. NATO je bil ustanovljen kot izvrševanje pravice do kolektivne samoobrambe iz 51. člena Ustanovne listine OZN. Države članice NATA lahko v okviru izvajanja samoobrambe ravnajo tudi mimo Varnostnega sveta OZN, kot temeljnega organa zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti, vendar ga morajo o tem takoj obvestiti. Njihovo ravnanje mora prenehati, ko nadzor nad situacijo in izvrševanjem uporabe sile prevzame Varnostni svet z zadostnimi ukrepi za zagotovitev mednarodnega miru in varnosti.

== Zgodovina ==
Leta po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so prinesla hitro stopnjevanje trenja med deželami [[Varšavski pakt|vzhodnega političnega bloka]] ([[komunizem|komunističnimi]] sistemi) in deželami Zahoda ([[demokracija|demokratičnimi]] sistemi [[zahodna Evropa|zahodne Evrope]] in [[Severna Amerika|severne Amerike]]). Tako vzhodna kot zahodna stran sta bili mnenja, da nasprotna sila resno ogroža njun obstoj in blaginjo. Kot posledica sta bili v obeh blokih ustanovljeni obrambni zvezi potencialno ogroženih držav: leta 1949 zveza Nato na Zahodu in šest let kasneje [[Varšavski pakt]] na Vzhodu. Ustanovitev zveze Nato, sicer varnostno zagotovilo pred grozečo [[ofenziva|ofenzivo]] komunističnih [[oborožene sile|sil]], je dobila neposreden povod s sovjetsko [[blokada Zahodnega Berlina|blokado Zahodnega Berlina]]. Na ustanovnem zasedanju zveze Nato so bile udeležene države ustanoviteljice: [[Belgija]], [[Danska]], [[Francija]], [[Islandija]], [[Italija]], [[Kanada]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Norveška]], [[Portugalska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Združene države Amerike]].

V prvem letu delovanja je Nato na prvem mestu - v očeh [[Evropa|evropskih]] držav - pomenil zagotovilo ameriške pomoči ob morebitnem spopadu. Junija 1950, dobro leto po ustanovitvi pakta, se je v [[Koreja|Koreji]] razplamtel prvi izmed »obrobnih« spopadov obeh velesil. Močan udarec [[Severna Koreja|severnokorejske]] [[Korejska ljudska armada|vojske]] z izdatno podporo [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] je trčil ob [[Južna Koreja|južnokorejske]], z Američani ojačane sile. [[Korejska vojna|Krvava vojna]] se je končala tako rekoč brez zmagovalca, prinesla pa je nove politične in geografske razsežnosti zveze Nato. Ta je začela pospešene priprave na širitev, do katere je prišlo leta 1952: v organizacijo sta bili zaradi [[vojaška strategija|strateške]] lege vključeni [[Grčija]] in [[Turčija]], državi, ki sta se zajedali globoko v južne obronke vzhodnega bloka. Tri leta kasneje je bila kot odgovor na blokado Berlina v pakt pod posebnimi pogoji vključena tudi [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]].

Skozi obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pomen zveze Nato predvsem v smislu varnosti vseskozi večal. Prihajalo je do vse večjih in pogostejših zaostrovanj med zahodnim in vzhodnim blokom, slednji pa je sčasoma razvil lastno [[jedrsko orožje]], s čimer se je izenačila vojaška moč obeh zvez. Posledično se je med evropskimi deželami pojavil strah, ki je izviral iz dejstva, da v primeru sovjetske [[invazija|invazije]] ZDA zaradi lastne varnosti utegnejo odkloniti pomoč - prišlo je do prvih manjših sporov in razhajanj med Evropo in ZDA. Tako je leta 1966 svoje članstvo zamrznila [[Peta francoska republika|de Gaullova Francija]].

[[Oboroževalna tekma]] je bila v polnem zamahu, krize pa so se vrstile: [[vietnamska vojna]], [[kubanska kriza]] in druga nekoliko manjša trenja so le še povečevala nesoglasja med Zahodom in Vzhodom. S stalnim razvojem novega in mogočnejšega orožja se je vseskozi držal strah med obema velesilama, s tem pa tudi nekakšno ravnotežje, ki je tako Sovjete kot Američane sililo k neuporabi svojih medcelinskih raket z jedrskimi konicami. V letu 1982 je po ukinitvi španskega [[fašizem|fašizma]] prišlo do krepitve Nato pakta z novo članico.

Zaostreno stanje med velesilama je počasi začelo topliti v poznih [[1980.|osemdesetih letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. Prišlo je do podpisa [[Sporazum o balističnih raketah dolgega dosega|Sporazuma o balističnih raketah dolgega dosega]], ki je narekoval uničenje vseh [[balistična raketa|raket]] z dosegom nad 500 [[kilometer|km]], ter končno do razpada Varšavskega pakta v letih 1989-1991.

Sledilo je post-hladnovojno obdobje zveze Nato in pridružitev nekdanjih komunističnih držav Vzhodne Evrope, po razpadu Varšavskega pakta oz. komunističnih sistemov v njih.

== Organizacija ==
[[Slika:New HQ NATO 7.jpg|sličica|Upravna stavba Nata v Bruslju.]]
=== Institucije ===
* [[Severnoatlantski svet]] (NAC)
* [[Odbor za obrambno načrtovanje]] (DPC)
* [[Skupina za jedrsko načrtovanje]] (NPG)

=== Civilne organizacije in strukture ===
[[Slika:Prime Minister Orpo and Prime Minister of Netherlands Rutte met in Helsinki 13. June 2024 (53788662414).jpg|sličica|[[Mark Rutte]], aktualni generalni sekretar Nata.]]

* [[Sedež zveze Nato]] ([[Bruselj]], [[Belgija]])
*[[Generalni sekretar Nata|Generalni sekretar zveze Nato]]
* [[Mednarodni sekretariat zveze Nato]]
* [[Urad generalnega sekretarja zveze Nato]]:
:* [[Osebni urad generalnega sekretarja zveze NATO]]
:* [[Izvršni sekretariat zveze NATO]]
* [[Urad za informiranje in tisk zveze NATO]]
* [[Urad zveze NATO za varnost]]
* [[Urad za upravljanje zveze NATO]]
* [[Urad finančnega nadzornika zveze NATO]]
* [[Urad predsednika višjega odbora za vire zveze NATO]]
* [[Urad predsednika proračunskih odborov zveze NATO]]
* [[Mednarodni računski odpor zveze NATO]]
* [[Organizacije zveze NATO za proizvodnjo in logistiko]] (NPLO)

=== Vojaška organizacija in strukture ===
==== Vojaške organizacije ====
* [[Vojaški odbor zveze NATO]] (MC)
:* [[Predsednik Vojaškega odbora zveze NATO]] (CMC)
:* [[Namestnik predsednika Vojaškega odbora zveze NATO]] (DCMC)
* [[Strateška poveljnika zveze NATO]]:
:* [[Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Atlantik]] (SACLANT)
:* [[Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo]] (SACEUR)
* [[Mednarodni vojaški štab zveze NATO]] (IMS)

==== Strukture ====
* [[Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo]] (SACEUR)
* [[Vrhovno poveljstvo zavezniških sil v Evropi]] (SHAPE)
** [[Poveljstvo zavezniških sil za Evropo]] (ACE)
*** [[Zavezniške sile za severno Evropo]] (AFNORTH; [[Brunssum]], Nizozemska)
*** [[Zavezniške sile za južno Evropo]] (AFSOUTH; [[Neapelj]], Italija)
*** [[Štab sil za posredovanje (v zračnem prostoru)]] (RF(A)S; [[Kalkar]], Nemčija)
*** [[Sile zveze NATO za zgodnje opozarjanje iz zraka]] (NAEWF; [[Geilenkirchen]], Nemčija)
*** [[Korpus ACE za hitro posredovanje]] (ARRC, [[Rheindahlen]], Nemčija)
*** [[Štab večnacionalne divizije za sredno Evropo]] (MND(C), Rheindahlen, Nemčija)
*** [[Štab večnacionalne divizije za južno Evropo]] (še ni aktiviran)
*** [[Stalne mornariške sile v Sredozemlju]] (STANAVFORMED)
*** [[Mobilne kopenske sile ACE]] (AMF(L); [[Heidelberg]], Nemčija)
*** [[Sile za protiminske ukrepe v Severni Evropi]] (MCMFORNORTH)
*** [[Sile za protiminske ukrepe v Sredozemlju]] (MCMFORMED)
* [[Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Atlantik]] (SACLANT)
* [[Vrhovno poveljstvo zavezniških sil za Atlantik]] (HQ SACLANT)
** [[Poveljstvo zavezniških sil za Atlantik]] (ACLANT)
*** [[Regionalno poveljstvo za vzhodnoatlantsko območje]] (RHQ EASTLANT; [[Northwood]], Združeno kraljestvo)
*** [[Stalne mornariške sile v Atlantiku]] (STANAVFORLANT)
*** [[Regionalno poveljstvo za vzhodnoatlantsko območje]] (RHQ WESTLANT; [[Norfolk, Virginija]], ZDA)
*** [[Regionalno poveljstvo za južnoatlantsko območje]] (RHQ SOUTHLANT; [[Lizbona]], Portugalska)
*** [[Uradna flota za Atlantik]] (STRIKFLTLANT; Norfolk, Virginija, ZDA)
*** [[Poveljstvo podmorniških zavezniških sil za Atlantik]] (SUBACLANT; Norfolk, Virginija, ZDA)
*** [[Center SACLANT za podmorske raziskave]] (SACLANTCEN; [[La Spezia]], Italija)
*** [[Regionalna načrtovalna skupina Kanade in ZDA]] (CUSRPG)

== Države članice ==
[[Slika:NATO STAR.jpg|sličica|Natova zvezda pred upravno stavbo.]]
Abecedno urejene države članice od ustanovitve leta 1949 ali z letom pristopa v oklepaju:
{{div col|colwidth=20em}}
* {{Flagcountry|Albanija}} (2009)
* {{Flagcountry|Belgija}}
* {{Flagcountry|Bolgarija}} (2004)
* {{Flagcountry|Črna gora}} (2017)
* {{Flagcountry|Češka}} (1999)
* {{Flagcountry|Danska}}
* {{Flagcountry|Estonija}} (2004)
* {{Flagcountry|Finska}} (2023)
* {{Flagcountry|Francija}}
* {{Flagcountry|Grčija}} (1952)
* {{Flagcountry|Hrvaška}} (2009)
* {{Flagcountry|Islandija}}
* {{Flagcountry|Italija}}
* {{Flagcountry|Kanada}}
* {{Flagcountry|Latvija}} (2004)
* {{Flagcountry|Litva}} (2004)
* {{Flagcountry|Luksemburg}}
* {{Flagcountry|Madžarska}} (1999)
* {{Flagcountry|Nemčija}} (1955)
* {{Flagcountry|Nizozemska}}
* {{Flagcountry|Norveška}}
* {{Flagcountry|Poljska}} (1999)
* {{Flagcountry|Portugalska}}
* {{Flagcountry|Romunija}} (2004)
* {{Flagcountry|Severna Makedonija}} (2020)<ref>{{Navedi splet|title=Severna Makedonija postala 30. članica Nata|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/severna-makedonija-postala-30-clanica-nata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-03-27|language=sl}}</ref>
* {{Flagcountry|Slovaška}} (2004)
* {{Flagcountry|Slovenija}} (2004)
* {{Flagcountry|Španija}} (1982)
* {{Flagcountry|Švedska}} (2024)
* {{Flagcountry|Turčija}} (1952)
* {{Flagcountry|Združene države Amerike}}
* {{Flagcountry|Združeno kraljestvo}}
{{div col end}}

Grčija in Turčija sta v organizacijo vstopili februarja 1952. Nemčija se je priključila leta 1955 kot [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]], združitev obeh Nemčij leta 1990 pa je razširilo zvezo tudi na območje nekdanje [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], ki je bila članica [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Španija je vstopila 30.&nbsp;maja&nbsp;1982, prve tri nekdanje članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] - [[Poljska]], [[Madžarska]] in [[Češka]] so se zvezi priključile 12.&nbsp;marca&nbsp;1999, nadaljnji dve, Romunija in Bolgarija, enako kot Slovenija in Baltske države pa 2004. 4.&nbsp;aprila&nbsp;2023 je v NATO kot 31. članica vstopila Finska.<ref>{{navedi novice |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/4/4/finland-joins-nato-as-russias-war-grinds-on-in-ukraine |title=Finland joins NATO as Russia’s war grinds on in Ukraine |date=4. april 2023 |language=en |trans-title=Finska se pridružuje Natu, medtem ko se ruska vojna v Ukrajini nadaljuje}}</ref>. Malo manj kot leto kasneje (7. marca 2024) se je zavezništvu polnopravno pridružila Švedska.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Švedska postala 32. članica zveze Nato|url=https://www.sta.si/3276535/svedska-postala-32-clanica-zveze-nato|website=www.sta.si|accessdate=2024-03-08}}</ref>

Francija je še vedno članica zveze NATO, vendar se je leta 1966 umaknila iz skupne [[vojaštvo|vojaške]] poveljniške strukture. Islandija je edina članica zveze NATO, ki nima lastne vojske, pristopila pa je pod pogojem, da ji je tudi ne bo treba ustanoviti.
{| class="skin-nightmode-reset-color" style="background:white; color: inherit; border:1px solid rgb(153, 153, 153); margin: 1em auto 1em auto; overflow:auto; overflow-x:auto; overflow-y:hidden;"
|- style="text-align:center;"
|[[File:NATO partnerships.svg|1000px|alt=A world map with countries in blue, cyan, orange, yellow, purple, and green, based on their NATO affiliation.]]
|- style="font-size:85%;"
|
{|class="wikitable collapsible collapsed skin-nightmode-reset-color" style="background:white; color:inherit; border:1px solid white;"
| style="border:0; width:2em;"|{{legend|#004990|outline=black}}
| style="border:0;"|'''[[Države članice Nata|Članice Nata]]'''&nbsp;
| style="border:0; width:2em;"|{{legend|#2a7fff|outline=black}}
| style="border:0;"|'''[[Akcijski načrt za članstvo]]'''&nbsp;
| style="border:0; width:2em;"|{{legend|#88b7ff|outline=black}}
| style="border:0;"|'''Partnerji z okrepljenimi možnostmi'''&nbsp;
| style="border:0; width:2em;"|{{legend|#ffd900|outline=black}}
| style="border:0;"|'''[[Individualni partnerski akcijski načrt]]'''&nbsp;
| style="border:0; width:2em;"|{{legend|#ff7826|outline=black}}
| style="border:0;"|'''[[Partnerstvo za mir]]'''&nbsp;
| style="border:0; width:2em;"|{{legend|#d40000|outline=black}}
| style="border:0;"|'''[[Mediteranski dialog]]'''&nbsp;
| style="border:0; width:2em;"|{{legend|#cc00ff|outline=black}}
| style="border:0;"|'''[[Istanbulska pobuda za sodelovanje]]'''&nbsp;
| style="border:0; width:2em;"|{{legend|#008000|outline=black}}
| style="border:0;"|'''[[Globalni partnerji Nata|Globalni partnerji]]'''
! style="border:0; background:none; width:3.6em;"|
|- valign="top"
| style="border:0;" colspan="2"|{{plainlist|
* [[Albanija]]
* [[Belgija]]
* [[Bolgarija]]
* [[Kanada]]
* [[Hrvaška]]
* [[Češka]]
* [[Danska]]
* [[Estonija]]
* [[Finska]]
* [[Francija]]
* [[Nemčija]]
* [[Grčija]]
* [[Madžarska]]
* [[Islandija]]
* [[Italija]]
* [[Latvija]]
* [[Litva]]
* [[Luksemburg]]
* [[Črna gora]]
* [[Nizozemska]]
* [[Severna Makedonija]]
* [[Norveška]]
* [[Poljska]]
* [[Portugalska]]
* [[Romunija]]
* [[Slovaška]]
* [[Slovenija]]
* [[Španija]]
* [[Švedska]]
* [[Turčija]]
* [[Združeno kraljestvo]]
* [[Združene države Amerike]]}}
| style="border:0;" colspan="2"|{{plainlist|
* [[Bosna in Hercegovina]]}}
| style="border:0;" colspan="2"|{{plainlist|
* [[Avstralija]]
* [[Gruzija]]
* [[Jordanija]]
* [[Ukrajina]]}}
| style="border:0;" colspan="2"|{{plainlist|
* [[Armenija]]
* [[Azerbajdžan]]
* [[Bosna in Hercegovina]]
* [[Gruzija]]
* [[Kazahstan]]
* [[Moldavija]]
* [[Srbija]]
* [[Ukrajina]]}}
| style="border:0;" colspan="2"|{{plainlist|
* [[Armenija]]
* [[Avstrija]]
* [[Azerbajdžan]]
* [[Belorusija]]
* [[Bosna in Hercegovina]]
* [[Gruzija]]
* [[Irska]]
* [[Kazahstan]]
* [[Kirgizistan]]
* [[Malta]]
* [[Moldavija]]
* [[Rusija]]
* [[Srbija]]
* [[Švica]]
* [[Tadžikistan]]
* [[Turkmenistan]]
* [[Ukrajina]]
* [[Uzbekistan]]}}
| style="border:0;" colspan="2"|{{plainlist|
* [[Alžirija]]
* [[Egipt]]
* [[Izrael]]
* [[Jordanija]]
* [[Mavretanija]]
* [[Maroko]]
* [[Tunizija]]}}
| style="border:0;" colspan="2"|{{plainlist|
* [[Bahrajn]]
* [[Kuvajt]]
* [[Katar]]
* [[Združeni arabski emirati]]}}
| style="border:0;" colspan="3"|{{plainlist|
* [[Avstralija]]
* [[Kolumbija]]
* [[Irak]]
* [[Japonska]]
* [[Mongolija]]
* [[Nova Zelandija]]
* [[Pakistan]]
* [[Južna Koreja]]}}
|}
|}

== Vojaška moč ==
=== Moč kopenskih vojsk ===
=== Moč vojnih letalstev ===
=== Moč vojnih mornaric ===
V letih 1999-2000 so [[država|države]] '''NATA''' imele:
* 18 [[letalonosilka|letalonosilk]],
* 179 [[vojaške podmornice|vojaških podmornic]],
* 28 [[križarka|križark]],
* 79 [[rušilec|rušilcev]],
* 239 [[fregata|fregat]],
* 18 [[korveta|korvet]],
* 292 [[hitri jurišni čoln|hitrih jurišnih in patruljnih plovil]],
* 245 plovil za protiminsko bojevanje (glej [[minolovec]] in [[minoiskalec]])
* 114 [[amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]], ...
... kar znaša 1.212 glavnih [[vojaške ladje|vojaških ladij]].

== Članstvo Slovenije ==

=== Približevanje zvezi ===
Slovenija je začela delati na potencialnem vstopu v zvezo NATO že v začetku 90ih let s sprejetjem ''Resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti''. V sledečih letih so se postopoma sprejele nove resolucije ter izvajali koraki k vključitvi. Leta 1996 je Slovenija postala članica Severnoatlantskega sveta za sodelovanje, 11. aprila 1996 pa je sklep [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] nedvoumno izjasnil namen k vstopu v NATO. 1998 je Slovenija odprla svoj zračni prostor za letala zveze in v Sloveniji je potekala do takrat največja NATO vaja izven ozemlja članic. Uradno povabilo k pristopnim pogovorom je Slovenija prejela novembra 2002 (skupaj z Litvo, Estonijo, Bolgarijo, Latvijo, Romunijo in Slovaško).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Slovenija v Natu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/slovenija-v-natu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref>

=== Vstop v zvezo ===
{{Glavni|Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlanske pogodbe (NATO)}}
[[Slika:ASIV Slovenia 32 (23928655744).jpg|sličica|239x239_pik|Slovenski vojaki z oklepnim vozilom [[LKOV Valuk|Valuk]] na NATO vaji Allied Spirit v [[Nemčija|Nemčiji]]]]
Vstop je podpirala takratna vlada in tudi nekdanji predsednik države [[Milan Kučan]].<ref>[http://nato.gov.si/slo/slovenija-nato/zakaj-nato/argumenti/ Slovenija in NATO]. Vlada Republike Slovenije.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan > Soočanje argumentov pred referendumom o EU in NATO|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/16.03.2003-intervju-izjava|website=www.bivsi-predsednik.si|accessdate=2024-04-03}}</ref> Na [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlanske pogodbe (NATO)|posvetovalnem referendumu 23. marca 2003]], je skoraj dve tretjini (66,08 %) volilcev (volilna udeležba 60,43 %) podprlo vstop Slovenije v Severnoatlantsko zvezo. Hkrati je potekalo tudi glasovanje o vstopu v [[EU]]. Slovenija je uradno postala članica zveze NATO 29. marca 2004 in že istega meseca so se prvi slovenski vojaki udeležili mirovne misije [[ISAF]] v [[Afganistan|Afganistanu]].<ref name=":0" /> V času vstopanja v NATO so se s strani nekaterih nevladnih organizacij pojavljale kritike zveze in vstopa Slovenije.

=== Članstvo ===
{{Razširi razdelek|date=julij 2024}}

=== Dvajseta obletnica članstva ===
Javnomnenjska podpora zvezi NATO je v Sloveniji začeteku leta 2024 bila med najmanjšimi v zvezi, na morebitnem referendumu za ohranitev članstva v zvezi glasovalo 52%, proti pa 32% glasujočih (po mnenju pravnikov sicer tak referendum ni mogoč).<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/referendum-o-natu-bi-razklal-slovenijo/|title=Referendum o Natu bi razklal Slovenijo|author=Uroš Esih|work=[[Delo]]|date=16.3.2024|access-date=3.4.2024}}</ref> Nevladne organizacije, ki nasprotujejo članstvu so ob 20. obletnici vstopa države v zvezo trdile, da se obljube o manjših stroških za obrambo in večji varnosti niso izpolnile in da je NATO »orodje imperialistov« in kapitalizma. Pozvale so se k ustavitvi vse vojaške pomoči [[Ruska invazija na Ukrajino|napadeni Ukrajini]] in izstop Slovenije iz zveze ter njeno razpustitev,<ref>
{{navedi splet|url=https://vecer.com/slovenija/javno-pismo-za-mir-in-solidarnost-slovenija-naj-izstopi-iz-nata-10352956|title=(JAVNO PISMO) Za mir in solidarnost: Slovenija naj izstopi iz Nata|date=21.3.2024|access-date=3.4.2024|work=[[Večer (časopis)|Večer]]}}</ref><ref name="MI2024">{{navedi splet|url=https://www.mirovni-institut.si/misliti-mir-5-ne-nato-mir-nam-dajte-20-let-pozneje/|title=Misliti mir 5: NE NATO – MIR NAM DAJTE – 20 let pozneje|work=[[Mirovni inštitut]]|date=28. 3. 2024|access-date=3.4.2024|quote=V kampanji so zagovorniki govorili o večji varnosti in manjših stroških za obrambo. V dvajsetih letih se nobena od obljub ni izpolnila. Stroški za oborožitev so se povečevali, samo v zadnjih treh letih za 70%. Ljudje pa se v zvezi Nato počutijo vse manj varne: po Natovi raziskavi javnega mnenja je leta 2022 56% Slovenk in Slovencev menilo, da jih zveza varuje pred napadom – leto pozneje samo še 46%. Hkrati pada tudi podpora članstvu. Slovenija je stopila v Nato s 66% podporo na referendumu, vendar zaradi nizke volilne udeležbe s podporo manj kot polovice volilnih upravičencev. Leta 2023 se je podpora znižala na 52%.}}</ref> ob državni proslavi obletnice pa so tudi organizirale protest, ki se ga je udeležila [[Levica (Slovenija)|Levica]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nasprotniki-clanstva-v-natu-na-protestu-pozivali-k-izstopu-iz-zveze/703182|title=Nasprotniki članstva v Natu na protestu pozivali k izstopu iz zveze|work=[[MMC RTV-SLO|MMC RTV SLO]]|date=28.3.2024|access-date=3.4.2024}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Odločitev, ki smo jo sprejeli, je bila pravilna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pirc-musar-odlocitev-ki-smo-jo-sprejeli-je-bila-pravilna|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-24|language=sl}}</ref> Teze nasprotnikov NATO, ki menijo, da razoroževanje in izstop iz zveze prinaša mir in varnost so bile označene za zgrešene, saj veljajo le v svetu, kjer agresorji napadajo države, ki so pripravljene na obrambo,<ref>{{Navedi splet|title=Ali je Nato zastarel, bomo morda kmalu ugotovili|url=https://www.delo.si/mnenja/kolumne/mir-nam-dajte|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-24|language=sl}}</ref> pozivi k nevtralnosti in demilitarizaciji pa za historični in geopolitični nesmisel.<ref>{{Navedi splet|title=(REKLI SO) Luka Lisjak Gabrijelčič: Ven iz Nata? Kam ven?|url=https://vecer.com/pogledi/rekli-so-luka-lisjak-gabrijelcic-ven-iz-nata-kam-ven-10352703|website=vecer.com|accessdate=2024-07-24|language=sl}}</ref> Navedbe o manjših stroških nevtralnosti je zavrgel obrambni minister [[Marjan Šarec]] in predsednica [[Nataša Pirc Musar]].<ref name=":1" /> Državni vrh je članstvo izpostavil kot eno največjih dosežkov Slovenije, še posebno v luči sodobnih razmer, ko nekatere države spodkopavajo vrednote Slovenije in mednarodnopravne norme.<ref name=":1" />

== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}

== Glej tudi ==
* [[NRF]]
* [[Severnoatlantska pogodba]]
* [[Jadranska listina]]
* [[Operacija Gladio]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|NATO}}
* {{official}}
* [http://nato.gov.si/slo/ Slovenija in NATO]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:NATO| ]]
[[Kategorija:Kratice]]
[[Kategorija:Mednarodne organizacije]]
[[Kategorija:Ustanove v Bruslju]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]]
[[Kategorija:Antikomunizem]]