Pojdi na vsebino

Možgansko deblo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Možgansko deblo
rombencefalon in mezencefalon; postero-lateralni pogled
Podrobnosti
DelMožgani
DeliPodaljšana hrbtenjača, Pons, Mezencefalon
Identifikatorji
Latinskotruncus encephali
MeSHD001933
NeuroNames2052, 236
NeuroLex IDbirnlex_1565
TAA14.1.03.009
FMA79876
Anatomska terminologija

Možgansko deblo (latinsko truncus cerebri, truncus encephali) je del možganov. Sestavljajo ga podaljšana hrbtenjača, pons in mezencefalon. Iz njega izvira večina možganskih živcev.[1] Pomemben je za vzdrževanje zavesti, uravnavanje spalnega cikla, delovanja srca, dihanja in prehranjevanje.

Možgansko deblo sestavljajo ventralni deli rombencefalona: podaljšana hrbtenjača, pons in isthmus rombencephali in mezencefalon (srednji možgani). Leži med zgornjim robom atlasa in deli sfenoidalne kosti.

Dela možganskega debla sta:

  • ventrobazilarni (na bazi lobanje),
  • dorzalni (pokrov ali tegmentum).[2]

Možgansko deblo je posteriorni del možganov, ki se nadaljuje s hrbtenjačo.[3][4] Iz možganskega debla izhajajo možganski živci, ki so glavno motorično in senzorično oživčenje obraza in vratu. Skozi ta del možganov potekajo motorične in senzorične povezave glavnega dela možganov in telesa. Te povezave so kortikospinalni trakt (tractus corticospinalis) (motorični), medialni lemniskus (lemniscus medialis) (fin dotik, zaznavanje vibracij in propriocepcija) in spinotalamični trakt (tractus spinothalamicus) (bolečina, temperatura, srbenje, grobi dotik). Možgansko deblo je pomembno za uravnavanje delovanja srca in dihanja. Uravnava tudi osrednji živčni sistem in je ključen za vzdrževanje zavesti in uravanavanje spalnega cikla.

Funkcije

[uredi | uredi kodo]
  1. Funkcija kanala: ascendentne in descendentne poti potekajo v ali iz hrbtenjače, malih možganov, talamusa in možganske skorje.
  2. Funkcija možganskih živcev: senzorični in motorični možganski živci so del obkrajnega živčnega sistema in so enakovredni živcem hrbtenjače. Oskrbujejo obraz, glavo in visceralo.
  3. Integracijske funkcije: vključujejo kompleksne motorične vzorce kot so gibanje, dihanje, srčno-žilna dejavnost in budnost.

Znaki okvare možganskega debla

[uredi | uredi kodo]

Znaki okvare debla so globoka sprememba zavesti in nenormalni refleksi. Najpogostejši znaki so nenormalni kornealni refleksi in zenične reakcije, navzkrižni (alternantni) sindromi (kontralateralna hemipareza in homolateralna okvara jeder možganskih živcev)[5] ter motnje požiranja in dihanja.[6]

Lokaliziranje nevroloških lezij možganskega debla temelji na razumevanju funkcij anatomskih struktur debla in njihovem testiranju.

Na koronarnem rezu so označeni:
1 veliki možgani,
2 talamus,
3 mezencefalon,
4 pons,
5 podaljšana hrbtenjača,
6 hrbtenjača.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Deblo«. Slovenski medicinski slovar. Pridobljeno 19. oktobra 2012.[mrtva povezava]
  2. Božena Pejković (2007). Anatomija človeškega telesa - Compendium topografske anatomije in navodila za vaje. Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Maribor. ISBN 978-961-91599-58.
  3. brainstemv Dorland's Medical Dictionary
  4. MeSH Brain+Stem
  5. Erih Tetičkovič, ur. (1997). Klinična nevrologija. Maribor: Založba Obzorja. str. 33.
  6. Tadej Strojnik, ur. (2010). Izbrana poglavja iz nevrokirurgije. Maribor: Medicinska fakulteta. str. 18-19.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]