Moorov zakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Moorov zakon pravi, da se približno na vsako leto in pol podvoji zmogljivost visoko zmogljivih integriranih vezij (procesorjev in namenskih procesorjev).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Intelov soustanovitelj in raziskovalec Gordon Moore je v svojem članku 19. aprila 1965 v reviji Electronics Magazine v članku »Cramming more components onto integrated circuits« (Trpanje več komponent na integrirana vezja) pravilno napovedal integrirana vezja visoke gostote (VLSI) z do 65.000 tranzistorji na eni sami silikonski rezini (slice). Hkrati s tem je tudi napovedal prihodnje trende rasti integracije. Te je leta 1975 v članku »Progress In Digital Electronics« (Napredek v digitalni elektroniki) potrdil z ugotovitvijo, da se razvoj integriranih vezij dogaja močno pospešeno glede na prejšnja leta.

Te misli je še večkrat z navdušenjem povzel v kasnejših letih 1995 (Pentium I) in 2004 (začetek razvoja dvojedrnih procesorjev) kot vodilni pri Intelu.

Viri:[uredi | uredi kodo]

<http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/moorov-zakon-je-mrtev.html>
<http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/moorov-zakon-do-leta-2014.html>
<http://racunalniski-muzej.si/si/wp-content/uploads/2006/10/moorelaw.jpg>