Moja njiva (Cankar)
Moja njiva je zbirka črtic in novel Ivana Cankarja, ki so nastale med letoma 1910 in 1914.
Zgradba dela[uredi | uredi kodo]
- Predgovor
- Trenotki
- Ob Grahu
- Slamniki
- Majsko veselje
- Zimsko cvetje
- Posest
- V gaju
- Večerne sence
- Tičnica
- Starec
- Na verandi
- Mladost
- Noč
- Pred pragom
- Koncert na vrtu
- Rumene rože
- Gospod Matevž in njegova zgodba
- Večerni gost
- Božična zgodba
- Mimogredé
- Rožni venec
- Brezimenec
- Naša dolina
- Pravljica
- Sveti Janez v Biljkah
- Vojska na Prisojnici
- Mrovec in njegova slava
- Prepir v krčmi
- Marko, Luka in Dioniz
- Križ in sulica
- Kolokotronij
- Iz tujega življenja
- Istrski osel
- Sova
- Muhe
- Psi
- Lisjak
- Firbec
- Kakaduj
- Ob svetem grobu
- Njena podoba
- Sveto obhajilo
- Na peči
- Desetica
- Greh
- Večerna molitev
- Tuja učenost
- Skodelica kave
- V tujini
- Naš laz
- Njen grob
Vsebina[uredi | uredi kodo]
Pred pragom[uredi | uredi kodo]
Zdravnik pripoveduje zgodbo o mladem učitelju, ki je poučeval nekje v hribih. Učitelj je zdravnika zmerjal z mlačnežem, lenuhom. Bil je poročen in imel je 2 leti starega sina Bojana. Neko pomlad je njegov sin zbolel, zato je odšel k zdravniku, da bi ga pregledal. Zbolela sta tudi učitelj in njegova žena. Otrok ni ozdravel, učitelj pa je za to krivil zdravnika. Mimo učiteljeve hiše je šel župnik in učitelj ga je prosil za rešitev. Otrok je ozdravel, učitelj pa je od takrat naprej gledal zdravnika postrani.
Prepir v krčmi[uredi | uredi kodo]
V hribih je ležala vas Močilnica. Neko soboto zvečer so v krčmi sedeli močilniški velikaši. Nadučitelj je povzdignil svoj glas in rekel, da je radost živeti na svetu, če človek živi, kakor živijo oni. V njihovih srcih je bila zelo čista ljubezen, njihova srca so bila zadovoljna, njihova lica zdrava, zaradi tega so bile njihove oči vesele. Tistega sobotnega večera pa so se sprli in davkar je očital notarju in nadučitelju marsikaj. Nadučitelj se je razjezil in povedal, da se je izkazalo, da so s tako mrhovino, ki pljuje po ljudeh, častitih in značajnih, sedeli vsak večer za mizo. Dacar je očital nadučitelju, da zapeljuje mlada dekleta in tolaži žene ter da je tat. Nadučitelj je pograbil steklenico in jo je zalučal z vso silo proti dacarju, vendar je zadel notarja v obraz. Stepli so se, vstopil je krčmar, ki so ga podrli in odšli iz krčme. Naslednji dan je nadučitelj stal pred pošto, kamor so prišli tudi ostali močilniški velikaši in se pogovarjali. Zvečer so sedeli v krčmi in nadučitelj je ponovno začel pripovedovati, da je radost živeti na svetu, če človek živi, kakor oni živijo.
Vir in literatura[uredi | uredi kodo]
- Ivan Cankar. Pred pragom (razdelek Trenotki). V: Ivan Cankar. Zbrano delo. Enaindvajseta knjiga. Moja njiva. Ljubljana: DZS, 1974. 74–77.
- Ivan Cankar. Prepir v krčmi (razdelek Naša dolina). V: Ivan Cankar. Zbrano delo. Enaindvajseta knjiga. Moja njiva. Ljubljana: DZS, 1974. 160–169.
- Janko Kos. Opombe. V: Ivan Cankar. Zbrano delo. Enaindvajseta knjiga. Moja njiva. Ljubljana: DZS, 1974. 285–328.
