Mladinski opus Josipa Vandota

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Redki slovenski pisatelji so večino svojih del posvetili mladini; med njimi ima pomembno mesto Josip Vandot. Gotovo so nam poznane njegove planinske pripovedke o pogumnem Kekcu in strahopetnem Rožletu, o Koclju, Bedancu in Kosobrinu, o Vitrancu, Pehti in Prisanku, ki spadajo med najprisrčnejše spise predvsem za otroke.

O pisatelju[uredi | uredi kodo]

O njegovem življenu preberite v njegovem življenjepisu.

Pomen Vandotovih del za slovensko mladinsko književnost[uredi | uredi kodo]

Josip Vandot sodi med tiste pisatelje, ki so se razdajali izključno mladinskemu pisanju, torej otrokom. Vrednost njegovih ustvaritev je čas že potrdil, bralci nenehno posegajo po njem, pa tudi filmske upodobitve so prispevale svoje in mladi Kekec je postal pojem slovenskega junaka, pojem za priljubljenost.

V slovenski mladinski književnosti je Josip Vandot predvsem pisatelj planinskih pripovedk, zgodb o pogumnem, dobrosrčnem, nagajivem, iznajdljivem, zvitem in močnem pastirčku v svetu gorenjskih planin, v pravljičnem okolju skrivnostnih, navidez nevarnih pravljičnih bitij, s katerimi se mora v vseh zgodbah spopadati, jih prelisičiti in na koncu tudi z zvijačo premagati. Pravljična bitja so blizu mitološkim bitjem gorskih ljudskih pripovedk, tako da Vandotov literarni svet izžareva pokrajinsko pravljično skrivnost, moč in izziv.

Za Vandotove mladinske pripovedke je značilen arhaiziran jezik in močna uporaba lokalizmov, kar pravljičnemu gorskemu svetu in njegovim junakom v pripovedih daje čar davnega pravljičnega sveta iz babičine skrinje.

Priljubljenost pri mladih bralcih[uredi | uredi kodo]

Verjetno nosi glavno krivdo za to glavna oseba povesti Kekec, s katero se 8-10 letni bralec lahko poistoveti. V tem obdobju si otroci predstavljajo, da so v družini odveč; vendar Kekec kot zgleda vreden junak, pokaže kako se je treba obnašati, ko te straši zatajijo in pošljejo od doma služit. Privlačnost se kaže tudi v tem, da se v Kekčevih dogodivščinah pojavi prva otroška simpatija. Junak je kot princ, ki rešuje kraljično iz rok hudobnih bitij. V prvi knjigi Kekec rešuje Tinko, v drugi slepo Mojco in v tretji siroto Meno.

Dela[uredi | uredi kodo]

Poezija[uredi | uredi kodo]

V začetku svojega ustvarjanja se Josip Vandot pod svoje pesmi podpisuje kot Cvetko Slavin ali Kranjskogorski. Od leta 1906 se ni več podpisoval s psevdonimom.

  • 1901 objavi prvo pesem v Domu in svetu Ob zibeli
  • 1902 objavi v Domu in svetu naslednje pesmi:
    Ah, ne plakajte,
    Ah, ta noč,
    O, splavajte lahno,
    Nemir me žene,
    Nad grobovi,
    Planinska romanca,
    Ali v tistem hipu!,
    Pesem za zapuščene,
    Med travo,
    Pastirček,
    Hiteli sta v daljni kraj,
    Ob tistem joku,
    In danes je lep dan,
    Ko te obite žalost,
    Tiho, neopazno.
  • 1903 objavi v Domu in svetu:
    Le zvon samo,
    Skrivnost,
    Na belem dvorcu,
    Kje bi jaz našel?,
    Nocojšnji mrak,
    Moja zvezdica,
    Vel list,
    Na domačih tleh.
  • 1904 v Domu in svetu objavi:
    Zvezde so se križale,
    Solnčni žar,
    Zapojte mi!.
  • 1906 kot Josip Vandot objavi v Zvončku:
    Kralj Palček,
    Pastirček Anžek,
    Zakaj je gozd žalosten?,
    V noči Vernih duš,
    Božična noč.
  • istega leta v Domu in svetu objavljeni:
    Pesem in
    Tam za morjem.
  • 1907 v Domu in svetu objavil:
    Na gospesvetskem polju,
    Ti sinček moj,
    Bila je pesmica tista
  • istega leta v Angelčku:
    Kukov mlin
    Če se loči mamica
    Naš god
  • istega leta v Vrtcu:
    Po pomlad!
    Da sem jablan
  • 1908 v Zvončku objavljene:
    Planinska pesem
    Ob golobčkovem grobu
    Šli smo voščit
  • 1909 v Zvončku objavi cikel pesmi Toni in pesmi
    Tilka
    Le vstani!
    Jesensko jutro
    Dragica v cerkvi
    Vi pravite... in
    Pripovedka
  • 1910 v Zvončku objavi naslednje pesmi:
    Zlati maj!
    Sinčku
    Za morjem
    Na boj!
    Škratova nezgoda
    Janko pojde na božjo pot
    Morska tišina
  • 1911 v Zvončku še nekaj pesmi:
    Pregnani kraljič
    Metka je šla v Korotan
    Medved Marko
    Uspavanka
    Lovec Joza
    Sirota Ivanka
    Morske deklice
  • 1914 v Vrtcu objavi
    Solnčno zlato in
    Kaj pomeni sen?
  • 1915 v Zvončku objavi pesmi:
    Deveta kraljična
    Zvezda
    Metuljčka
    Majca
    Rožle
  • istega leta v Edinosti objavil v pesem prijatelju Maksu Cotiču ob njegovem 25-letnem jubileju
  • 1916 v Zvončku objavljene:
    Naš ded
    Sinica
    Encijan
    Muren
    Jelka
  • 1918 v Zvončku:
    Škratec Klek
    Lisička na dvoru je bila...
    Bojanček in sreča
    Veter - pastirček
    Deček in oljka
    Radost
    Nov krilatec
    Pehta
    Planinke
    Čmrlj in čebela
    Peterček
    Večerna molitev
  • istega leta v Vrtcu: Vrtnarju v slovo
  • 1920 v Zvončku:
    Zibelka
    Mrtvemu kanarčku
    Gorjanci
    Jutro
  • 1921 prav tako v Zvončku:
    Striček Radonja
    Muca prede
    Zvezda utrne se...
  • 1923 v Zvončku:
    Polž
    Deca šeta...
    V tihem logu
  • 1925 v Angelčku izide pesem Sinek Martinek
  • istega leta v Vrtcu pesem Sestrice
  • 1927 v Zvončku izideta pesmi:
    Prijateljčku in
    Petelinček - zlatorinček

Proza[uredi | uredi kodo]

  • 1907 v Vrtcu ovjavi črtice Gradič na trati, Zajček Jožko in O jagnje, ti belo jagnje!
  • 1908 v Vrtcu: Pastirček Anžek, Pomladna bajka, Med sosedi, Siromak Joza, Ob siničjem pogrebu, Sin povodnega moža
  • 1909 v Vrtcu črtice: Zatiran, Iz temnih dni, Bisernica
  • 1910 v Vrtcu objavi povest v več nadaljevanjih Iz knjige sirot, o usodi revne Nežice in Andrejčka
    v Zvončku: Zakaj se mamica ni vrnila
  • 1911 v Slovencu objavljen Vitranec
  • 1912 v Zvončku objavi planinske pripovedke Desetnica, Zimska povestica, Večer prve pomladi, Pripovedka o zagorskih zvonovih
  • 1913 v glasilu slovenskega političnega društva tržaške okolice Edinost objavi pripovedko v nadaljevanjih Metka in njen greh
    v Angelčku izide pripovedka Gregec - Grbec'
  • 1914 v Vrtcu izide povest v nadaljevanjih Mihec gre v Korotan in Pastirček Orenček
    v Angelčku pripovedka Peterc in Veliki petek
    v Slovencu v nadaljevanjih Razor; slika iz davnih dni
  • 1915 v Vrtcu izide povest o divjih lovcih Nad brezdnom
  • 1916 v rubriki Podlistek glasila Edinost izhaja pripoved Begunci
  • 1917 v Vrtcu pripovedka Kapelica na Smeču
  • 1918 v Zvončku izhaja prva od znamenitih Kekčevih zgodb Kekec na hudi poti
    in v Vrtcu V zagorskem miru
  • 1922 v Zvončku izhaja druga Kekčeva zgodba Kekec na volčji sledi
  • 1923 V Zvončku izide Povest o Čavnu
  • 1924 v Zvončku se zaključi triologija Kekec nad samotnim brezdnom
    v Vrtcu izide povest Petriha
    prav tako v Vrtcu izide Martinek in jezičnice.
  • 1925 v Zvončku izhaja Romanje naše Jelice
    v Angelčku izide Zgodba o belem in črnem
  • v letih 1925-26 v Vrtcu po delih izhaja Roža z Mucne gore
    ter pripoved Leš v zameni
    v Zvončku pa v več delih izhaja nadaljevanje Romanja naše Jelice z naslovom Kocljeva osveta
  • 1927 v Vrtcu izide še nekaj delov Kocljeve osvete
  • 1931 v listu Mlado jutro objavi kratki deli Zlatorogov brat in Legendica
  • 1932 v listu Mlado jutro izide Modrijan z gore, Naša goska, Sonja in zmaji in Modrasji kralj
  • 1933 v Zvončku v dveh delih izide delo Drejkine verne duše
    istega leta v Mladem jutru Zgodba o zvezdnem cvetu, Zgodba o dečku in kavki, Vidin vodomec, Pastirček Janžek, Pastirček na skali in Grlica -črlica
  • 1934 v Zvončku pripoved Anžek Frlanžek v šoli
    istega leta v Mladem jutru objava kratkih zgodb Zgodba o kokoši s štirimi glavami, Vidina postrv, Kresnice svetega Janeza, Vidin škrat, Krojač Turenček
  • 1935 v list Mlado jutro zgodbe: Golob z zlatim križem, Vidina dva kralja, Ciganček Jurek, Bredelj in črni maček, Nušine bele skrivnosti,Kresna bajka, Začetek na pravem koncu, Siromakov smeh, Sreča čevljarja Frtavčka, Jaža in Maža, Anzelja Kapelica svetega
  • 1936 v Zvončku izide zgodba Pri Torklji Triborklji
    istega leta v Mladem jutru: Pastirica s solnčnikom, Povest o treh borovcih, Breda v zibeli, Kameniti
  • 1937 v Mladem jutru: Sekira svetega Jožefa in Tjada
  • 1938 v Mladem jutru: Kraljičkova ženitev, Ptič krivorepec, Kos, ki poje po zimi

Slikanice[uredi | uredi kodo]

Drame[uredi | uredi kodo]

Pesniška zbirka[uredi | uredi kodo]

  • 1991: Bele noči, gorska romanca

Kekec živi[uredi | uredi kodo]

V petdesetih in šestdesetih je režiser Jože Gale posnel filme Kekec, 1951, Srečno Kekec, 1963, in Kekčeve ukane, 1968. Niso navdušili samo slovenskih otrok, ampak tudi gledalce po širnem svetu. Prvi Kekec je 1952 prejel celo najvišje mednarodno priznanje na beneškem festivalu. Odslej so se kar vrstile knjižne izdaje in sledili so prevodi v tuje jezike. Tiskajo ga tudi v obliki slikanic s priredbami za najmlajše. Kekec je prisoten v lutkovnih in gledaliških uprizoritvah, na radijskih igrah ter v pesmih iz filmov.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Šolski album slovenskih književnikov; zbrala in uredila Alenka Kepic Mohar; izdala in založila Mladinska knjiga Založba, d.d, Ljubljana 2007; 1.natis
  • Sto slovenskih pripovednikov; dr. Helga Glušič; Prešernova koledarska zbirka 1997; urednik Ivan Bizjak; izdala Prešernova družba v Ljubljani; Ljubljana 1996
  • Zbirka izbrana mladinska beseda; Josip Vandot I.; izbor, spremna beseda in opombe Miran Hladnik; urednik Ivan Minatti; glavni urednik Borut Ingolič; izdala in založila Mladinska knjiga Ljubljana 1981
  • Zbirka Zlata knjiga; urednik Ivan Minatti; Josip Vandot: Kekec nad samotnim breznom; Ilustrirala Marička Koren; založila Mladinska knjiga, Ljubljana 1985
  • Zbirka Izbrana mladinska beseda; Josip Vandot II.; izbor, spremna beseda in opombe Miran Hladnik; urednik Ivan Minatti; glavni urednik Borut Ingolič; izdala in založila Mladinska knjiga Ljubljana 1981
  • Satelit; Josip Vandot: Kekčeve zgodbe; urednik Ivan Minatti; založila mlsdinska knjiga Ljubljana 1969
  • Založba Karantanija; Josip Vandot: Kekec na hudi poti; zbirka Lastovka; urednik Dušan Čater; tisk:PZI- DAN, p.o. Ljubljana 1995
  • http://www.dlib.si

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]