Mineralna volna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mineralna volna pri uporabi v steni

Mineralna volna je klasični toplotnoizolacijski material pogosto uporabljen v gredbeništvu. Pridobiva se iz bazalta in diabaza z dodanim koksom pri temperaturi taljenja, ki je okoli 1600 stopinj Celzija. Vlakna nastanejo tako, da talino razpihajo in počakajo, da se vlakna sesedajo v posebnih komorah, kjer se jim doda vezivo-lepilo. Željeno gostoto mineralne volne dosežemo z počasnejšim ali hitrejšin gibanjem površine, na katero se poseda razpihana talina. Vezivno sredstvo se zaradi toplote polimerizira, zlepi vlakna, izboljša njihovo trdnost in elastičnost.

Mineralna volna je po celotni svoji prostornini nehomogena, na površju ali mestu razreza s prostim očesom lahko vidimo prazna mesta z zrakom, lepilo in strjena vlakna volne. Je zelo razširjeno izolacijsko sredstvo, saj je toplotna prevodnost med 0.03 in 0.045W/m2K, kar jo uvršča med najboljše toplotne izolatorje.

Prednosti mineralne volne[uredi | uredi kodo]

  • majhna toplotna prevodnost,
  • kemično nevtralna vlakna brez vonja,
  • temperaturno odporna, ker ima visoko tališče,
  • ne gori,
  • je tudi zvočni izlolator,
  • široko uporabna,
  • ni predrag material.

Slabosti mineralne volne[uredi | uredi kodo]

  • slaba razgradljivost,
  • ko se navlaži, se močno poveča toplotna prevodnost, zato morata biti skladiščenje in transport pod nadzorom,
  • pri delu z mineralno volno moramo upoštevati stroge varnostne ukrepe (posledično povečani stroški), saj lahko povzroči resne zdravstvene težave, če pride v stik z očmi in dihali.