Pinkafeljski konj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{lektura}} |
m tipkarska napaka |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{lektura}} |
{{lektura}} |
||
'''Pinkafeljski konj''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''pinkafői ló'') je |
'''Pinkafeljski konj''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''pinkafői ló'') je izumrla vrsta [[domači konj|domačega konja]]. Nekateri viri ga uvrstijo za pokrajinsko različico [[medžimurski konj|medžimurskega konja]]. V okolici [[Pinkafelj]]a (danes ''Pinkafeld,'' [[Avstrija]], [[Gradiščanska]]), v [[Železna županija|Železni županiji]] so ga ustvarjali s križanjem [[Noriško kraljestvo|noriškega]] ter [[Madžarska|madžarskega]] konja. Ker je medžimurski konj nastal tudi iz noriške vrste, zato uvrstijo pinkafeljskega konja za medžimursko različico. |
||
Njegova višina je bila pribl. 165-175 cm, predvsem so ga na sejmih v [[Šopron]]u in [[Sombotel]]u prodajali. Bil je poslušen in ponizen konj, ampak ni imel velike nosilnosti, kot medžimurska vrsta, zato ni bil splošno priljubljen. Ostale konje so križali z arabskimi konji in je vrsta izumrla v [[20. stoletje|20. stoletju]]. |
Njegova višina je bila pribl. 165-175 cm, predvsem so ga na sejmih v [[Šopron]]u in [[Sombotel]]u prodajali. Bil je poslušen in ponizen konj, ampak ni imel velike nosilnosti, kot medžimurska vrsta, zato ni bil splošno priljubljen. Ostale konje so križali z arabskimi konji in je vrsta izumrla v [[20. stoletje|20. stoletju]]. |
||
Redakcija: 20:12, 2. december 2021
 | Članek potrebuje lekturo pravopisa, vrstnega reda besed, tona ali sloga. (mesec ni naveden) |
Pinkafeljski konj (madžarsko pinkafői ló) je izumrla vrsta domačega konja. Nekateri viri ga uvrstijo za pokrajinsko različico medžimurskega konja. V okolici Pinkafelja (danes Pinkafeld, Avstrija, Gradiščanska), v Železni županiji so ga ustvarjali s križanjem noriškega ter madžarskega konja. Ker je medžimurski konj nastal tudi iz noriške vrste, zato uvrstijo pinkafeljskega konja za medžimursko različico.
Njegova višina je bila pribl. 165-175 cm, predvsem so ga na sejmih v Šopronu in Sombotelu prodajali. Bil je poslušen in ponizen konj, ampak ni imel velike nosilnosti, kot medžimurska vrsta, zato ni bil splošno priljubljen. Ostale konje so križali z arabskimi konji in je vrsta izumrla v 20. stoletju.