Meskhetsko pogorje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Meskhetsko pogorje
Abastumani (აბასთუმანი) (1).jpg
Najvišja točka
VrhMepistskharo
Nadm. višina2.850 m
Koordinate41°50′26″N 42°39′47″E / 41.84056°N 42.66306°E / 41.84056; 42.66306
Dimenzije
Dolžina150 km SZ - JV
Geografija
Caucasus topographic map-en.svg
Topografska karta
DržavaZastava Gruzije Gruzija
Država/ProvincaMali Kavkaz

Meskhetsko pogorje (gruzijsko: მესხეთის ქედი) (Meskh / Meskhet / Meskhetian, Adžarsko-Imeretsko pogorje, Adžarsko-Akhaltsiko pogorje, tudi gorovje Mosčian) je del gorovja Malega Kavkaza v regiji Meskheti, na jugozahodu Gruzije.

Dolžina pogorja je 150 km, najvišja točka pa je gora Mepistskharo na nadmorski višini 2850 m[1]. Za Meskhetsko pogorje so značilne velike količine padavin. Ozemlje okoli Mt. Mtirala (Adžarski odsek pogorja) je bilo najbolj vlažno območje v Sovjetski zvezi in je najbolj vlažno območje Kavkaza z letnimi padavinami približno 4500 mm na leto.

Geologija[uredi | uredi kodo]

Meshetsko pogorje je razvodje med porečjem reke Rioni na severu, reke Adžarisckali na jugu in reke Kure na jugovzhodu. Geološki masiv je sestavljen iz vulkanskih kamnin in morskih sedimentov, ki so pretežno konglomerati. Značilen je spremenljiv litološki sestav – najpogosteje se menjajo mineralne kamnine skrilavci, tufi in andezit. Skoraj povsod srečamo tudi kraške pojave. V nekaterih delih obstaja lokalna magnetna anomalija. Na skrajnem zahodu se magnetna deklinacija giblje od -1 do + 20 stopinj.

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Zaradi obilnih padavin pobočja Meskhetskega pogorja pokrivajo predvsem gozdovi listavcev (hrast, kostanj, javor, gaber, bukev) pod 1200 m nadmorske višine in iglasti gozdovi (smreka, jelka in ponekod bor) od 1200 do 1800 m. Najvišja območja pokrivajo subalpski in alpski travniki.

Strabon omenja pogorje Moschian kot pristop h Kavkazu. (Geografija, 11.2.1).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. [1]GSE 075813

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]