Megaron

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Shematski načrt kompleksa megarona. 1: preddverje, 2: dvorana (glavna soba), 3: stebri v verandi in dvorani
Megaron v Mikenaah, pogled iz glavne dvorane (krožno ognjišče je vidno v ospredju) skozi preddverje in verando.

Megaron (stara grščina: μέγαρον) je preprosta zgradba na pravokotnem tlorisu s preddverjem in eno sobo z ognjiščem.[1]

V grških palačnih kompleksih je imela veliko pravokotno dvorano, z odprtim bolj ali manj centralnim ognjiščem in oculusom za odvajanje dima nad njim, obkroženim s štirimi stebri, preddverje in verando z dvema stebroma. Znan je bil predvsem na Egejskih otokih, zaradi odprte verande, ki je bila običajno podprta s stebri.[2] Vhod je bil ob krajši steni, tako da je bila globina večja od širine. [3] Okoli osrednjega megarona je bilo pogosto veliko sob (arhivskih prostorov, pisarn, prostor za stiskanje olja, delavnice, lončarske delavnice, svetišča, hodniki, orožarne in skladiščnih prostorov za tako blago, kot je vino, olje in pšenica. [4]

Konstrukcija[uredi | uredi kodo]

Konstrukcija megarona kaže podobo za morebitno postavitev grških templjev. Ti obsegajo vhod s stebri, portik in centralni naos ali cela. [5] Zasnova megarona izvira iz Rusije, od najzgodnejših datiranih primerov, ti originali so iz neolitika. Zgodnji megaron je imel enokapno streho, pa tudi druge vrste streh kot so ravne in sodčkaste strehe. V ostankih zgodnjih megaronov so te vedno uničene, tako da določen tip streha ni znan.

Tla so bila iz vzorčastega betona, pokrita s preprogo. [6] Na stenah so bile slike imenovane freske, pogosto v feničanskem slogu. [7] Megaron velja za predhodnika vseh objektov v arhitekturni teoriji. Prvotno je bil zelo barvit, narejen v minojskem arhitekturnem slogu, notranjost je bila izdelana iz žgane opeke z leseno streho podprto na nosilcih. Strehe so bile prekrite s keramičnimi in terakota ploščicami. [8] Z lesom okrašena so bila kovinska vrata, pogosto dvokrilna, uporabljali so tudi nožne kopeli. Večja širina od dolžine je bila podobna konstrukciji zgodnjega dorskega templja.

Namen[uredi | uredi kodo]

Funkcij megarona je bilo več: branje poezije, praznovanja, srečanja in čaščenja. Uporabljen je bil tudi za kraljeve funkcije in sodna srečanja. Njegova verska funkcija je bila praksa žrtvovanja živali, pogosto htonskih božanstev.

Primeri[uredi | uredi kodo]

Slavni megaron je velika sprejemna kraljeva dvorana v palači Tirint. Glavna soba, v kateri je bil postavljen prestol ob desni steni, je imela osrednje ognjišče s štirimi lesenimi stebri v minojskem slogu, ki so služili kot podpora za streho. To je bil vpliv Krete [9] in se je razvil v vrsti palač iz minojske arhitekture. Po tem so ta model prevzeli Mikenci, zato je značilno grški. Freske iz Pilosa kažejo uživanje hrane in pijače, kar so bile pomembne aktivnosti v grški kulturi. V številnih grških freskah so pogosti tudi biki. [10]

Drugi znani osrednji megaroni v Tebah, Mikenah in Pilosu. Okras vsakega megarona je bil zelo dekorativen, kar jih tudi razlikuje med seboj. Različne grške kulture so imeli svoje edinstvene megarone; na primer, ljudje s celine so večinoma ločili svoj osrednji megaron od drugih prostorov, česar na Kreti niso storili. [11]

SKlici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Slovenski veliki leksikon, MK Založba, 2005, str. 574, ISBN 86-11-15085-6 (zv. 2)
  2. ^ "Megaron". Encyclopædia Britannica Inc. Pridobljeno dne April 3, 2013. 
  3. ^ Muller, Valentine (Oct–Dec 1944). "Development of the "Megaron" in Prehistoric Greece". Archaeological Institute of America 48 (4): 342–348. JSTOR 499900. 
  4. ^ Pentreath, Guy. "A Greek Architecture Primer". Fodors LLC. Pridobljeno dne April 3, 2013. 
  5. ^ "Mycenae Megaron". 
  6. ^ Diehl, Charles (1893). Excursions in Greece: Recently explored sites of Classical interest. London: H. Grevel and Co. str. 38–436 [53]. 
  7. ^ Rider, Bertha C. (1916). The Greek House: Its History and Development from the Neolithic Period to Hellenistic Age. London: Cambridge University Press. str. 60, 94–266. 
  8. ^ Rider, Bertha C. (1916). The Greek House: Its History and Development from the Neolithic Period to Hellenistic Age. London: Cambridge University Press. str. 94–266 [180]. 
  9. ^ Muller, Valentin (Oct–Dec 1944). "Development of the "Megaron" in Prehistoric Greece". American Journal of Archaeology 48 (4): 342–348 [347]. JSTOR 499900. 
  10. ^ Wright, J.C. (2004). "A survey of evidence for feasting in Mycenaean society.". Hesperia 73 (2): 133–178 [167]. doi:10.2972/hesp.2004.73.2.133. Pridobljeno dne April 2, 2013. 
  11. ^ Rider, Bertha C. (1916). The Greek House: Its History and Development from the Neolithic Period to the Hellenistic age. Cambridge: Cambridge University Press. str. 94–266 [127]. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • The megaron of Odysseus is well described in the Odyssey.
  • Biers, William R. 1987. The Archaeology of Greece: An Introduction. (Ithaca: Cornell University Press)
  • Klein, Christopher P. (Editor in Chief) Gardner's Art Through the Ages. Tenth edition. Harcourt Brace (1996). ISBN 0-15-501141-3
  • Vermeule, Emily, 1972. Greece in the Bronze Age (Chicago: University of Chicago Press).