Masiv

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Muztagata, masiv iz gnajsa v vzhodnem Pamirju, Xinjiang, Kitajska

Masiv (francosko: massif, 'masiven', 'kompakten') tudi gorska gmota je ime za različne večje tektonske enote večjih razsežnosti oziroma kompaktne povišane oblike reliefa, in / ali ime za določena območja na zemeljskem površju, ki se geološko razmeroma ostro razlikujejo od njihove okolice.

Splošno[uredi | uredi kodo]

Masivi niso organizirani kot gorske verige in pogorja, vendar jih je mogoče vključiti v njih. Običajno so kompaktni, enoviti, in so obkroženi z dolinami ali pa po dolinskih prehodih tvorijo bolj ali manj popolnoma prostostoječo geomorfološko ali vsaj geološko enoto.

Ta morfološka neodvisnost je v mnogih primerih tudi geološko upravičena, ker se preperevanje ustreznih kamnin razlikuje od okoliških. Masivi imajo lahko različne tektonsko ali druge prejšnjo zgodovino. Na primer, skalne gmote s strmimi geološkimi mejami imenujemo skalni čok. Klifi so ostanki tektonskih pokrovov, ki so bili z erozijo ločeni od svoje prvotne skalne strukture. Odlomi so območja zemeljske skorje, ki so tektonsko izolirana od svoje okolice. V prostorskem obsegu je nekaj pomembnih razlik. Poleg tega so posamezni gorski masivi pogosto ločeni znotraj večjega gorskega območja.

Gorski masivi[uredi | uredi kodo]

Posamezne, še posebej izrazite gore ali kompaktne gorske skupine imenujemo masivi. Zanje so značilne strme brežine in včasih tvorijo povišano planoto z žlebljenimi brežinami ali mizasto goro s planoto. Beseda se uporablja tudi za masivne, predvsem kamnite vulkane.

Med gorami z imenom "Masiv" so običajno sorazmerno najvišje gore - merjene od njihovega podnožja - na območju. V visokogorju so višine 300–500 m minimalne dimenzije za neodvisno goro, na primer Mont Ventoux se dviga na 1600 m nad dolino Rone. To še bolj velja za vulkane, kot je vulkanska veriga Vzhodne Afrike z masivom Kilimandžaro kot najvišja prosto stoječa gora na svetu, Elbrus ali Sveta Helena.

Primeri starih gora iz predalpskih časov v Evropi:

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]