Marko Car
| Marko Car | |
|---|---|
 Marko Car leta 1885 | |
| Rojstvo | 30. avgust 1859[1] Herceg Novi[1] |
| Smrt | 1. november 1953[1] (94 let) Beograd[1] |
| Državljanstvo | ,_Flag_of_Serbia_(1947–1992).svg){kind=small} Srbija[1] |
| Poklic | literarni kritik, esejist, potopisec |
Marko Car, srbski književnik, književni zgodovinar, potopisec, kritik in esejist, * 30. avgust 1859, Herceg Novi, † 1. november 1953, Beograd.
Osnovno šolo je končal v rojstnem kraju, pet razredov gimnazije pa leta 1879 v Kotorju. Tega leta se je preselil v Zadar, kjer je živel do 1919. Po italijanski okupaciji Zadra in okolice se je odselil v Beograd kjer je bil do upokojitve zaposlen na Ministrstvu za šolstvo. Leta 1941 je iz okupiranega Beograda preko Zadra odšel v Italijo, jeseni 1944 pa se je iz Barija vrnil v osvobojeni Beograd. Leta 1924 je postal dopisni član Srbske kraljeve akademije, od leta 1937 do 1941 pa je bil predsednik Srbske književne zadruge.
Piasl je kritične študije o dalmatinskih pisateljih novejše dobe, književne portrete in eseje o francoski, italijanski in jugoslovanski književnost. Ukvarjal se je tudi z estetskimi in jezikovnimi vprašanji: O jeziku in slogu in drugo. Ostala dela:trilogija Moje simpatije; pripovedke Naše primorje, Z morja in primorja; potopisi Benetke, Skozi Umbrijo in Toskano, Od Jadrana do Balkana.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Hrvatski biografski leksikon. Leksikonografski zavod Miroslava Krleže, Zagreb 2009-2013.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
- 1 2 3 4 5 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.