Mali panjski hrošč

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mali panjski hrošč
Small hive beetle.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Coleoptera (hrošči)
Družina: Nitidulidae (sijajniki)
Rod: Aethina
Vrsta: A. tumida
Znanstveno ime
Aethina tumida
Murray, 1867

Mali panjski hrošč (znanstveno ime Aethina tumida) je vrsta hrošča iz družine sijajnikov, ki je škodljivec čebelje družine.[1]

Opis[uredi | uredi kodo]

Odrasli hrošči so dolgi med 5 in 7 mm ter široki med 2,5 in 3,5 mm. Takoj po izhodu iz bube so svetle barve, nato pa potemnijo in postanejo rjavo črni. Glava, oprsje in zadek so med seboj dobro ločeni. Na prvi pogled se vrsto prepozna po elitrah, ki so krajše od zadka in je zato zadnji del zadka izpostavljen. Na glavi ima značilne kijaste tipalke.[2] Samci se bistveno ne razlikujejo od samic.

Ličinka malega panjskega hrošča je smetanasto bele barve in zraste približno do dolžine 1 cm. Na videz je podobna ličinki velikega voščenega molja (Galleria mellonella), od katere se razlikuje po prisotnosti 3 parov dolgih sprednjih nog, bodic na hrbtni strani vsakega segmenta telesa in dveh velikih bodic, ki se nahajata na zadku.

Jajčeca so ovalna, dolga okoli 1,5 mm in široka okoli 0,25 mm.

Biologija[uredi | uredi kodo]

Mali panjski hrošč ima lahko letno do šest več generacij, kar je odvisno od pogojev v okolju. Samica jajčeca odlaga v grozdih v lesne razpoke panja ali neposredno v celice čebelje zalege. Samica lahko v času svojega življenja v panju izleže od 1000 do 2000 jajčec. Jajčeca se izležejo po 2 do 3 dneh, obdobje ličinke pa traja 10 do 16 dni. V tem času se ličinke prehranjujejo s cvetnim prahom in medom. Zabubijo se po 15 do 60 dneh v tleh izven panja. Običajno se zabubijo do 20 metrov, izjemoma tudi do 200 metrov od panja v globinah od 1 do 30 cm v zemlji. Za dokončanje razvojnega kroga so potrebna mehka in vlažna tla ter temperatura nad 10°C. Bube lahko do 3 tedne preživijo tudi pri nižjih temperaturah tal. Stopnja bube lahko traja med 8 in 84 dni, odvisno od temperature tal, odrasli hrošči pa se običajno pojavijo po 3 do 4 tednih.[2]

Odrasli hrošči so dobri letalci, ki lahko letijo vsaj 10 km in napadejo nove čebelje družine, s čimer se populacija širi po naravni poti. Brez hrane in vode lahko odrasli osebki preživijo do 9 dni, na rabljenem satju do 50 dni, na sadju pa tudi več mesecev.[2]

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Mali panjski hrošč izvira iz podsaharske Afrike, od koder so ga kasneje zanesli v ZDA, kjer so ga prvič opazili leta 1996, pa tudi v Avstralijo, kjer je bil prvič odkrit leta 2002 v Richmondu, Novi Južni Wales.[3]

Vrsta je prisotna tudi v Kanadi, kjer je bila doslej odkrita v zveznih državah Manitoba (2002 and 2006), Alberta (2006), Québec (2008, 2009), Ontario (2010) in Britanska Kolumbija (2015).

V Sloveniji zaenkrat hrošča še niso našli, prva poročila o prisotnosti škodljivca v Evropi pa so prišla iz Italije konec leta 2014[4]

Hrošč se je začel po svetu širiti najverjetneje z uvozom čebel iz Afrike, nadaljnje širitve pa so se zgodile s premikanjem čebeljih panjev[5]

Škodljivec[uredi | uredi kodo]

Ličinke malega panjskega hrošča na satnici

Največjo grožnjo panju predstavljajo ličinke malega panjskega hrošča, ki se hranijo z medom in cvetnim prahom, pri čemer rijejo po satju in ga tako uničujejo. Poleg tega s svojimi izločki povzročajo fermentacijo (kvarjenje) medu. V napadenem panju se lahko zelo hitro v velikem številu razmnoži in če čebelar ne ukrepa dovolj hitro, čebelja družina propade ali pa zapusti panj.[2]

Omejevanje in nadzor[uredi | uredi kodo]

Po svetu se je pojavilo več metod za zatiranje in nadzor populacije malega panjskega hrošča. Ponekod preizkušajo populacije nadzorovati z različnimi vrstami nematod, ki so naravni zajedavci različnih ličink.

Poleg tega se za omejevanje populacij uporabljajo tudi različne pasti, kot so Beetlejail Baitable, Hood Trap, Freeman Beetle Trap,West trap, avstralske pasti AJ's Beetle Eater[6] ter Beetle Blaster.[7] Vse te pasti vsebujejo nestrupena olja, v katerih se utopijo odrasli hrošči, s čimer se čebelarji izognejo strupenim kemikalijam v svojih panjih.

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Hood, Michael (2004). "The small hive beetle, Aethina tumida: a review" (PDF). Bee World 85 (3): 51–59. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 "Mali panjski hrošč" (PDF). Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno dne 23. maja 2017. 
  3. ^ Rhodes, J; B.McCorkell (September 2007). "Small Hive Beetle Aethina tumida in New South Wales Apiaries 2002-6" (PDF). NSW Department of Primary Industries. Pridobljeno dne 2010-11-01. The purpose being to record the spread of... (SHB) within NSW since its identification at Richmond, NSW, in 2002. 
  4. ^ "Čebelarji znova opozorili na nevarnost malega panjskega hrošča". STA. 29. januar 2015. Pridobljeno dne 23. maja 2017. 
  5. ^ Neumann, Peter; Elzen, Patti J. (2004). "The biology of the small hive beetle (Aethina tumida, Coleoptera: Nitidulidae): Gaps in our knowledge of an invasive species". Apidologie 35 (3): 229–247. doi:10.1051/apido:2004010. 
  6. ^ Ellis, Jamie. "Pests and Disease Videos". Dr. Jamie Ellis discusses the Small Hive Beetle. Honey Bee Research & Extension Laboratory University of Florida Entomology & Nematology Department. Pridobljeno dne 2010-10-31. Another trap that has become increasingly popular is AJ's Beetle Eater... 
  7. ^ Hood, Michael Integrated Pest Management Dept. of Entomology, Soils, and Plant Sciences Clemson University, Clemson, South Carolina junij 2010