Mala strašnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mala strašnica

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Rosales (šipkovci)
Družina: Rosaceae (rožnice)
Rod: Sanguisorba (strašnica)
Vrsta: S. minor
Znanstveno ime
Sanguisorba minor
Scop.
Sinonimi

Poterium Sanguisorba

Sanguisorba minor

Mala strašnica (znanstveno ime Sanguisorba minor) je trajna zel iz družine rožnic.

Opis[uredi | uredi kodo]

Mala strašnica zraste od 40 do 90 cm visoko. Drobni rožnati cvetovi so združeni v glavičasto socvetje in so brez venčnih listov ter imajo zelenkastordečo čašo in številne prašnike. Cveti od maja do junija.

Listi so pernato deljeni, dolgi od 5 do 30 cm in so sestavljeni iz 7 do 25 lističev, nasajeni pa so na kratke peclje. Lističi so sivkasto zelene barve. So podolgovati do okrogli z nazobčanim robom in dolgi do 2 cm. Iz oplojenih cvetov se razvijejo rumeno rjava ploščata brazdasta semena, ki ostanejo na osi socvetja do popolne zrelosti. Velikost semen je okoli 3 mm. Steblo rastline je dlakavo.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Domovina rastline je zahodna, osrednja in južna Evropa ter Severna Afrika, kasneje pa se je razširila tudi v Severno Ameriko. Najbolje uspeva na rahlih apnenčastih tleh in jo najpogosteje najdemo na sušnatih travnikih, brežinah in ob poteh.

Zaradi čreslovine, ki jo vsebuje rastlina, so jo v ljudskem zdravilstvu pogosto uporabljali za zaustavljanje driske. Pogosto mlade liste pripravljajo tudi v solati, saj imajo prijeten okus po kumarah in orehih.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]