Ogled vira Magnituda (astronomija)

{| class="infobox" style="width: 280px;" 
|
{| cellpadding="0" cellspacing="2" style="background: white; white-space: nowrap;"
| colspan="2" |
|-
|[[File:Hubble_Ultra_Deep_Field_part.jpg|200px]] [[File:CometBorrelly1002.jpg|200px]]
|}
|-
|
* Zgoraj: Viri svetlobe z različnimi magnitudami. Razviden je zelo svetel [[blisk satelita]].
* Spodaj: [[Hubblovo ultragloboko polje]] je zaznalo več teles vse do 30. magnitude (''levo''). [[Komet Borrelly|Komet Borelly]] ima prikazane barve, ki označujejo svetlost preko treh magnitud ''(desno)''.
|}

'''Magnituda''' je v [[Astronomija|astronomiji]] [[Brezrazsežna količina|brezrazsežna]] količina [[svetlost]]i [[Astronomsko telo|telesa]] na določenem [[Frekvenčni pas|pasu valovnih dolžin]], običajno v [[Vidni spekter|vidnem]] ali [[Infrardeče valovanje|infrardečem]] spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin. Magnitude je v antiki definiral [[Hiparh]] s svojo nenatančno, toda sistematično metodo.

Lestvica je logaritmična, kjer je vsaka sprememba magnitude enaka spremembi svetlosti za faktor petega [[Korenjenje|korena]] iz 100, kar je približno 2,512. Primer: zvezda 1. magnitude je natanko 100-krat svetlejša od zvezde 6. magnitude. Svetlejše kot je telo, nižjo vrednost magnitude bo imel. Za izredno svetle objekte so dovoljene tudi negativne vrednosti.

Astronomi uporabljamo dve različni definiciji magnitude: [[Navidezni sij|navidezna magnituda]] in [[Absolutni izsev|absolutna magnituda]]. ''Navidezna magnituda'' ({{Mvar|m}}) je količina svetlosti telesa na [[Nočno nebo|nočnem nebu]], gledano z [[Zemlja|Zemlje]]. Odvisna je od dejanskega [[izsev]]a, [[Kozmična razdalja|razdalje]] in [[Ekstinkcija (astronomija)|ekstinkcije]], ki znižuje svetlost. ''Absolutna magnituda'' ({{Mvar|M}}) podaja dejanski izsev, ki ga seva telo, in je za zvezde definirana kot navidezna magnituda, ki bi jo imelo telo na razdalji 10 [[parsek]]ov. Za [[planet]]e in [[Malo telo Osončja|mala telesa Osončja]] obstajajo kompleksnejše definicije, ki temeljijo na svetlosti na razdalji ene [[Astronomska enota|astronomske enote]] od opazovalca in Sonca.

[[Sonce]] ima navidezno magnitudo −27 in [[Sirij]], ki je najsvetlejša zvezda ponoči, ima −1.46. Navidezno magnitudo se lahko določi tudi [[Satelit|umetnim telesom]] v [[Geocentrična tirnica|Zemljini tirnici]]. Primer je [[Mednarodna vesoljska postaja]] (ISS), ki včasih dosega magnitudo do −6.

== Lestvica ==

Lestvica deluje obratno, kot bi si sprva predstavljali: telesa z negativno magnitudo so svetlejša kot tista s pozitivno magnitudo. Z nižanjem magnitude se telo svetli.
[[Slika:Real_Number_Line.PNG|sredina]]
Telesa, ki so dlje na levo, so svetlejša. Telesa, ki so dlje na desno, so temnejša. Torej se nič pojavi v sredini, skrajno levo so najsvetlejša telesa, skrajno desno so najtemnejša telesa.

== Navidezna in absolutna magnituda ==

=== Zgledi ===

Naslednja tabela podaja [[navidezni sij|navidezne magnitude]] [[astronomsko telo|nebesnih teles]] in [[umetni satelit|umetnih satelitov]] od Sonca do najtemnejšega telesa, ki ga lahko še zazna [[vesoljski teleskop Hubble|Hubblov vesoljski teleskop]] (HST):
{| class="wikitable" style="text-align:center; border:none; "
! width="60" | navidezna
magnituda
! width="60" | svetlost glede na magnitudo 0
! width="150" | zgled
! rowspan="21" style="border:none; background-color: white;" width="30" |
! width="60" | navidezna
magnituda
! width="60" | svetlost glede na magnitudo 0
! width="150" | zgled
! rowspan="21" style="border:none; background-color: white;" width="30" |
! width="60" | navidezna
magnituda
! width="60" | svetlost glede na magnitudo 0
! width="150" | zgled
|-
| style="background:#edf3fe;" |−27
| style="background:#edf3fe;" |{{val|6,31|e=10}}
| style="background:#edf3fe;" |[[Sonce]]
|−7
|631
|[[SN 1006|Supernova SN 1006]]
|13
|{{val|6,31|e=−6}}
|[[3C 273]] <br /><br /> meja 4,5–6&nbsp;inčnih (11–15&nbsp;cm) teleskopov
|-
|−26
|{{val|2,51|e=10}}
|
|−6
|251
|[[Mednarodna vesoljska postaja|ISS]] {{Small|(maks.)}}
|14
|{{val|2,51|e=−6}}
|[[Pluton]] {{Small|(maks.)}} <br /><br /> meja 8–10&nbsp;inčnih (20–25&nbsp;cm) teleskopov
|-
|−25
|{{val|e=10}}
|
|−5
|100
|[[Venera]] {{Small|(maks.)}}
|15
|{{val|e=−6}}
|
|-
|−24
|{{val|3,98|e=9}}
|
| style="background:#edf3fe;" |−4
| style="background:#edf3fe;" |39,8
| style="background:#edf3fe;" |Najtemnejše telo, ki ga lahko sredi dneva zaznamo s prostim očesom<ref>{{Navedi splet|url=http://sky.velp.info/daystars.php|title=Seeing stars and planets in the daylight|website=sky.velp.info|accessdate=8 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160307165917/http://sky.velp.info/daystars.php|archivedate=7 March 2016}}</ref>
|16
|{{val|3,98|e=−7}}
|[[Haron (luna)|Haron]] {{Small|(maks.)}}
|-
|−23
|{{val|1,58|e=9}}
|
|−3
|15,8
|[[Jupiter]] {{Small|(maks.)}}, [[Mars]] {{Small|(maks.)}}
|17
|{{val|1,58|e=−7}}
|
|-
|−22
|{{val|6,31|e=8}}
|
|−2
|6,31
|[[Merkur]] {{Small|(maks.)}}
|18
|{{val|6,31|e=−8}}
|
|-
|−21
|{{val|2,51|e=8}}
|
|−1
|2,51
|[[Sirij]]
|19
|{{val|2,51|e=−8}}
|
|-
|−20
|{{val|e=8}}
|
|0
|1
|[[Vega (zvezda)|Vega]], [[Saturn]] {{Small|(maks.)}}
|20
|{{val|e=−8}}
|
|-
|−19
|{{val|3,98|e=7}}
|
|1
|0,398
|[[Antares]]
|21
|{{val|3,98|e=−9}}
|[[Kaliroja (luna)|Kaliroja]] {{Small|(Jupitrov satelit)}}
|-
|−18
|{{val|1,58|e=7}}
|
|2
|0,158
|[[Severnica]]
|22
|{{val|1,58|e=−9}}
|
|-
|−17
|{{val|6,31|e=6}}
|
|3
|0,0631
|[[Karlovo srce]]
|23
|{{val|6,31|e=−10}}
|
|-
|−16
|{{val|2,51|e=6}}
|
|4
|0,0251
|[[Alfa Raka]]
|24
|{{val|2,51|e=−10}}
|
|-
|−15
|{{val|e=6}}
|
|5
|0,01
|[[4 Vesta|Vesta]] {{Small|(maks.)}}, [[Uran (planet)|Uran]] {{Small|(maks.)}}
|25
|{{val|e=−10}}
|[[Fenrir (luna)|Fenrir]] {{Small|(Saturnov satelit)}}
|-
|−14
|{{val|3,98|e=5}}
|
| style="background:#edf3fe;" |6
| style="background:#edf3fe;" |{{val|3,98|e=−3}}
| style="background:#edf3fe;" |povprečna meja vidnosti s prostim očesom{{Sklicop|Under very dark skies, such as are found in remote rural areas}}
|26
|{{val|3,98|e=−11}}
|
|-
| style="background:#edf3fe;" |−13
| style="background:#edf3fe;" |{{val|1,58|e=5}}
| style="background:#edf3fe;" |[[Ščip (Luna)|Polna luna]]
|7
|{{val|1,58|e=−3}}
|[[Cerera (pritlikavi planet)|Ceres]] {{Small|(maks.)}} najtemnejše zvezde, vidne s prostim očesom iz zelo temnih krajev<ref>{{Navedi splet|title=The astronomical magnitude scale|url=http://www.icq.eps.harvard.edu/MagScale.html|accessdate=2020-12-17|website=www.icq.eps.harvard.edu}}</ref>
|27
|{{val|1,58|e=−11}}
|mejna magnituda za [[Optični teleskop|8m teleskope]]
|-
|−12
|{{val|6,31|e=4}}
|
|8
|{{val|6,31|e=−4}}
|[[Neptun]] {{Small|(maks.)}}
|28
|{{val|6,31|e=−12}}
|
|-
|−11
|{{val|2,51|e=4}}
|
|9
|{{val|2,51|e=−4}}
|
|29
|{{val|2,51|e=−12}}
|
|-
|−10
|{{val|e=4}}
|
|10
|{{val|e=−4}}
|povprečna meja 7×50 binokularjev
|30
|{{val|e=−12}}
|
|-
|−9
|{{val|3,98|e=3}}
|[[Izbruh satelita|Iridijev izbruh]] {{Small|(maks.)}}
|11
|{{val|3,98|e=−5}}
|[[Proksima Kentavra]]
|31
|{{val|3,98|e=−13}}
|
|-
|−8
|{{val|1,58|e=3}}
|
|12
|{{val|1,58|e=−5}}
|
| style="background:#edf3fe;" |32
| style="background:#edf3fe;" |{{val|1,58|e=−13}}
| style="background:#edf3fe;" |mejna magnituda [[Vesoljski teleskop Hubble|HST]] za vidno svetlobo
|}

== Glej tudi ==

* [[AB magnituda]]
* [[diagram barva–barva]]
* [[seznam svetlejših zvezd|seznam najsvetlejših zvezd]]
* [[seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini]]
* [[fotometrično standardna zvezda]]
* [[UBV fotometrični sistem]]

== Opombe ==
{{Sklici}}

== Sklici ==
{{Sklici|25em}}

== Zunanje povezave ==

* {{navedi splet|url=http://curious.astro.cornell.edu/question.php?number=569|title=What is apparent magnitude?|first=Dave|last=Rothstein|publisher=[[Cornell University]]|date=18 September 2003|accessdate=23 December 2011}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]

[[la:Magnitudo (astronomia)]]