Magnituda (astronomija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hubble Ultra Deep Field part.jpgCometBorrelly1002.jpg

Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin. Magnitude je v antiki definiral Hiparh s svojo nenatančno, toda sistematično metodo.

Lestvica je logaritmična, kjer je vsaka sprememba magnitude enaka spremembi svetlosti za faktor petega korena iz 100, kar je približno 2,512. Primer: zvezda 1. magnitude je natanko 100-krat svetlejša od zvezde 6. magnitude. Svetlejše kot je telo, nižjo vrednost magnitude bo imel. Za izredno svetle objekte so dovoljene tudi negativne vrednosti.

Astronomi uporabljamo dve različni definiciji magnitude: navidezna magnituda in absolutna magnituda. Navidezna magnituda (m) je količina svetlosti telesa na nočnem nebu, gledano z Zemlje. Odvisna je od dejanskega izseva, razdalje in ekstinkcije, ki znižuje svetlost. Absolutna magnituda (M) podaja dejanski izsev, ki ga seva telo, in je za zvezde definirana kot navidezna magnituda, ki bi jo imelo telo na razdalji 10 parsekov. Za planete in mala telesa Osončja obstajajo kompleksnejše definicije, ki temeljijo na svetlosti na razdalji ene astronomske enote od opazovalca in Sonca.

Sonce ima navidezno magnitudo −27 in Sirij, ki je najsvetlejša zvezda ponoči, ima −1.46. Navidezno magnitudo se lahko določi tudi umetnim telesom v Zemljini tirnici. Primer je Mednarodna vesoljska postaja (ISS), ki včasih dosega magnitudo do −6.

Lestvica[uredi | uredi kodo]

Lestvica deluje obratno, kot bi si sprva predstavljali: telesa z negativno magnitudo so svetlejša kot tista s pozitivno magnitudo. Z nižanjem magnitude se telo svetli.

Real Number Line.PNG

Telesa, ki so dlje na levo, so svetlejša. Telesa, ki so dlje na desno, so temnejša. Torej se nič pojavi v sredini, skrajno levo so najsvetlejša telesa, skrajno desno so najtemnejša telesa.

Navidezna in absolutna magnituda[uredi | uredi kodo]

Zgledi[uredi | uredi kodo]

Naslednja tabela podaja navidezne magnitude nebesnih teles in umetnih satelitov od Sonca do najtemnejšega telesa, ki ga lahko še zazna Hubblov vesoljski teleskop (HST):

navidezna

magnituda

svetlost glede na magnitudo 0 zgled navidezna

magnituda

svetlost glede na magnitudo 0 zgled navidezna

magnituda

svetlost glede na magnitudo 0 zgled
−27 6,31×1010 Sonce −7 631 Supernova SN 1006 13 6,31×10−6 3C 273

meja 4,5–6 inčnih (11–15 cm) teleskopov
−26 2,51×1010 −6 251 ISS (maks.) 14 2,51×10−6 Pluton (maks.)

meja 8–10 inčnih (20–25 cm) teleskopov
−25 1010 −5 100 Venera (maks.) 15 10−6
−24 3,98×109 −4 39,8 Najtemnejše telo, ki ga lahko sredi dneva zaznamo s prostim očesom[1] 16 3,98×10−7 Haron (maks.)
−23 1,58×109 −3 15,8 Jupiter (maks.), Mars (maks.) 17 1,58×10−7
−22 6,31×108 −2 6,31 Merkur (maks.) 18 6,31×10−8
−21 2,51×108 −1 2,51 Sirij 19 2,51×10−8
−20 108 0 1 Vega, Saturn (maks.) 20 10−8
−19 3,98×107 1 0,398 Antares 21 3,98×10−9 Kaliroja (Jupitrov satelit)
−18 1,58×107 2 0,158 Severnica 22 1,58×10−9
−17 6,31×106 3 0,0631 Karlovo srce 23 6,31×10−10
−16 2,51×106 4 0,0251 Alfa Raka 24 2,51×10−10
−15 106 5 0,01 Vesta (maks.), Uran (maks.) 25 10−10 Fenrir (Saturnov satelit)
−14 3,98×105 6 3,98×10−3 povprečna meja vidnosti s prostim očesom[2] 26 3,98×10−11
−13 1,58×105 Polna luna 7 1,58×10−3 Ceres (maks.) najtemnejše zvezde, vidne s prostim očesom iz zelo temnih krajev[3] 27 1,58×10−11 mejna magnituda za 8m teleskope
−12 6,31×104 8 6,31×10−4 Neptun (maks.) 28 6,31×10−12
−11 2,51×104 9 2,51×10−4 29 2,51×10−12
−10 104 10 10−4 povprečna meja 7×50 binokularjev 30 10−12
−9 3,98×103 Iridijev izbruh (maks.) 11 3,98×10−5 Proksima Kentavra 31 3,98×10−13
−8 1,58×103 12 1,58×10−5 32 1,58×10−13 mejna magnituda HST za vidno svetlobo


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Seeing stars and planets in the daylight". sky.velp.info. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 March 2016. Pridobljeno dne 8 May 2018.
  2. Under very dark skies, such as are found in remote rural areas
  3. "The astronomical magnitude scale". www.icq.eps.harvard.edu. Pridobljeno dne 2020-12-17.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]