Maestro Piero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Maestro Piero
Rojstvo1300
Smrt1350
Poklicskladatelj

Maestro Piero (tudi Magister Piero, Piero), italijanski skladatelj, * pred 1300, † po letu 1350.

Piero je bil srednjeveški skladatelj, eden prvih skladateljev italijanskega obdobja trecento. Najbolj je poznan po svojih madrigalih.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Razen podrobnosti, ki jih lahko izluščimo iz notnih zapisov (najverjetneje vsebujejo tudi portret samega skladatlja), je o njegovem živeljenju malo znanega. Na bolonjski ilustraciji iz prve polovice 14. stoletja je prikazan kot 50-60 let star mož, zato je verjetno rojen pred letom 1300. Za razliko od mnogih skladateljev trecenta ni bil florentinec, ker se ne pojavlja v kroniki Filippa Villanija, ki vsebuje vse tamkajšnje aktivne glasbenike 14. stoletja. Možno je, da je bil Piero doma v Assisiju, znano pa je, da je potoval v Milano in Verono ter služboval pri družinah Visconti in della Scala. Obstaja možnost, da je v Padovi služboval pri Antoniu della Scala skupaj s skladateljem Giovannijem da Cascia (Giovanni da Firenze), preden je odšel v Verono. V tem obdobju je sodeloval tudi s skladateljem Jacopom iz Bologne. Ti trije skladatelji so med seboj tekmovali v izdelavi enakega madrigalnega besedila in učinkoviti izdelavi madrigalnega ciklusa: datum tega tekmovanja je bil leta 1349 ali kasneje, vsekakot pa ob koncu Pierovega življenja. Po letu 1351 ni nobene sledi o delovanju Piera ali Giovannija iz Cascie; eden ali oba skladatelja sta morda umrla v epidemiji kuge, ki je tedaj razsajala v severni Italiji.

Glasba in vplivi[uredi | uredi kodo]

Do danes se je ohranilo osem Pierovih skladb, dodatni dve cacciista mu pripisani zaradi stilnih podobnosti. Vseh osem skladb je posvetnih: 6 madrigalov in 2 caccii, vse so bile ohranjene v knjižnici Biblioteca Nazionale v Firencah. Dve deli sta ohranjeni tudi v kodeksu Rossi.

V Pierovih madrigalih najdemo najzgodnejše oblike kanona. Madrigali so dvoglasni, 2 caccii pa sta triglasni. Njegovo delo se razlikuje od dela sodobnikov zaradi pogoste uporabe kanona, posebno v ritornello pasažah njegovih madrigalov.

Dela[uredi | uredi kodo]

Dvoglasni madrigali in caccia-madrigala[uredi | uredi kodo]

  1. All'ombra d'un perlaro
  2. Cavalcando con un giòvine
  3. Ogni diletto
  4. Quando l'àire comença
  5. Sì com'al canto
  6. Sovra un fiume regale

Caccie (troglasje)[uredi | uredi kodo]

  1. Con brachi assai
  2. Con dolce brama

Glej tudi[uredi | uredi kodo]