Münchenska secesija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

V zgodovini umetnosti je secesija (lat. secessio = odstop) gibanje mladih slikarjev in arhitektov, ki so se v zadnjih letih devetnajstega stoletja odcepili od tradicionalnih umetniških slogov.

Münchenska secesija (1892) zaznamuje prvi odhod umetnikov iz akademije in iz uradnih umetniških društev. Uvedla sta jo galerista Wilhelm Uhde in Franz von Stuck, ki sta zagovarjala potrebo po prenovitvi in modernizaciji umetniškega ustvarjanja. Trdila sta, da umetnik ne more biti vezan na stare nauke, pač pa mora izražati čustva po osebnem okusu. Navdušila sta skoraj sto umetnikov, da so zapustili akademijo, in prepričala več bogatih poslovnežev, da so podvig gmotno podprli. Kljub temu, da münchenski secesionisti niso bili na umetniški ravni dunajskih kolegov, je njihova organizacija bila zelo obsežna in aktivna. To je bila v glavnem zasluga močne denarne podpore, ki so jo umetniki prejemali od dalekovidnih investitorjev.

Pobudniki in prvi člani münchenske secesije so: Ludwig Dill, Hugo von Habermann, Ludwig Herterich, Paul Hoecker, Albert Keller, Bruno Piglhein, Franz von Stuck, Fritz von Uhde in Heinrich Zügel. Kmalu so se jim pridružili še: Peter Behrens, Lovis Corinth, Adolf Hölzel, Leopold von Kalckreuth, Christian Landenberger, Max Liebermann, Hans Olde, Toni Stadler, Wilhelm Truebner, Viktor Weishaupt.