Ogled vira Lotus 49

[[Slika:HillGraham19690801Lotus-Nordkehre.jpg|thumb|280px|right|Dirkalnik Lotus 49 ([[Graham Hill]])]] 
'''[[Team Lotus|Lotus]] 49''' je Lotusov [[Dirkalniki Formule 1|dirkalnik]] [[Formula 1|Formule 1]], ki je bil v uporabi med sezonama {{F1|1967}} in {{F1|1970}}. Zasnovala sta ga [[Colin Chapman]] in [[Maurice Philippe]] okoli motorja [[Cosworth DFV]].

[[Jim Clark]] je zmagal na debiju dirkalnika na dirki za [[Velika nagrada Nizozemske 1967|Veliko nagrado Nizozemske]] v [[Formula 1 sezona 1967|sezoni 1967]], v [[Formula 1 sezona 1968|sezoni 1968]] pa je z njim dosegel zadnjo zmago v svoji bogati karieri na dirki za [[Velika nagrada Južne Afrike 1968|Veliko nagrado Južne Afrike]]. [[Graham Hill]] je osvojil naslov v tej sezoni, dirkalnik pa je bil uporabljen na dirkah vse do [[Formula 1 sezona 1970|sezone 1970]].

== Zasnova ==
[[Slika:Lotus_49-2.JPG|thumb|right|200px|[[Cosworth DFV]] v Lotusu 49]]
Po neuspešni sezoni za [[Team Lotus|Lotus]] z 3,0L motorji, je Chapman zasnoval dirkalnik, ki se je po eni strani opiral na uspešne predhodnike, po drugi strani pa je bil velik korak naprej. Sledil je predvsem dirkalnikoma [[Lotus 43]] in [[Lotus 38]] Indycar, Lotus 49 pa je bil prvi dirkalnik Formule 1, ki ga je poganjal zdaj že znameniti motor [[Ford Cosworth DFV]] po tem, ko je Chapman prepričal [[Ford Motor Company|Ford]], da zgradi svoj prvi motor za dirke Formule 1. 

[[Slika:Lotus 49B Donington.jpg|thumb|270px|left|Lotus 49B s kasneje prepovedanim zadnjim krilcem]]
Lotus 3 je bila napredna zasnova zaradi konfiguracije šasije. Poseben zasnovan motor je postal del konstrukcije, pritrjen na konec školjke, nanj pa vzmetenje in menjalnik. Od takrat so bili praktično vsi dirkalniki Formule 1 zgrajeni na tak način. 

V Lotusu 49 je bil preizkušenih več novih komponent. Lotus je bilo prvo moštvo, ki je uporabilo krilca, prvič so se pojavila sredi [[Formula 1 sezona 1968|sezone 1968]]. Prvotno so bila krilca pritrjena direktno na vzmetenje in so bila še podkrepljeni s trdnimi ploščami. Nameščena si bila nekaj nad šasijo dirkalnika za bolj učinkovit in čist pretok zraka, toda po več odlomljenih krilcih, ki so povzročila kar nekaj zelo hudih nesreč, so bila visoka krilca prepovedana, zato je Lotus pritrdil krilca kar neposredno na šasijo dirkalnika.

== Dirkaška zgodovina ==
[[Slika:Lotus-49c-1.jpg|thumb|left|270px|Lotus 49C leta [[2005]]]]
Na testiranjih je [[Graham Hill]] označil dirkalnik Lotus 49 za zelo vodljivega in odzivnega, toda moč Fordovega motorja je bila na začetku težko obvladljiva. Hill je imel pomisleke o motorju V8, ki je imel občasno močne izbruhe moči. Kljub temu pa je [[Jim Clark]] zmagal na debiju dirkalnika na dirki za [[Velika nagrada Nizozemske 1967|Veliko nagrado Nizozemske]] na dirkališču [[Circuit Park Zandvoort|Zandvoort]] v [[Formula 1 sezona 1967|sezoni 1967]], med sezono pa še trikrat. Toda začetna nezanesljivost motorja ga je stala naslova prvaka. [[Graham Hill]] je medtem na začetku zabeležil pet zaporednih odstopov, toda dvakrat je v tem času dosegel [[najboljši štartni položaj]]. Nato je do konca sezone dosegel še dva odstopa in dve uvrstitvi v točke, tudi eno drugo mesto. Clark pa je odstopil le trikrat, dosegel pa je kar šest najboljših štartnih položajev in tri [[najhitrejši krog|najhitrejše kroge]] ter tretje mesto v dirkaškem prvenstvu. Tako da je dirkalnik Lotus 49 z zanesljivejšim motorjem Cosworth DFV veliko obetal za naslednjo [[Formula 1 sezona 1968|sezono 1968]].

Clark je dobil prvo dirko sezone za [[Velika nagrada Južne Afrike 1968|Veliko nagrado Južne Afrike]], toda nato se je smrtno ponesrečil na dirki [[Formula 2|Formule 2]] na [[Hockenheimring]]u. [[Graham Hill]] je tako postal prvi dirkač moštva in osvojil svoj drugi naslov prvaka s tremi zmagami in še tremi drugimi mesti. [[Jo Siffert]] je tudi dirkal z dirkalnikom Lotus 49 za privatno moštvo [[Rob Walker Racing Team]] in zmagal na dirki za [[Velika nagrada Velike Britanije 1968|Veliko nagrado Velike Britanije]], kar je zadnja zmaga privatnika na prvenstveni dirki Formule 1. V [[Formula 1 sezona 1969|sezoni 1969]] je [[Jochen Rindt]] z Lotusom 49 dosegel svojo prvo zmago na dirki za [[Velika nagrada ZDA 1969|Veliko nagrado ZDA]], dosegel pa je tudi zadnjo zmago za ta dirkalnik v naslednji [[Formula 1 sezona 1970|sezoni 1970]] na dirki za [[Velika nagrada Monaka 1970|Veliko nagrado Monaka]]. 

[[Slika:Lotus_49-1.JPG|thumb|right|250px|Prvotno obarvanje Lotusa 49 pred sponzorskimi barvami ''Gold Leaf Team Lotus'']]
Prvotno naj bi Lotus 49 že sredi sezone 1969 zamenjal nov model [[Lotus 63]], ki pa se je izkazal za slabega, zato so še naprej uporabljali Lotusa 49, ki je dosegel dvanajst zmag in dva dirkaška naslova prvaka, dokler ga ni sredi sezone 1970 zamenjal nov model [[Lotus 72]].

== Dirkaške barve ==
Od svojega debija v sezoni 1967 je bil Lotus 49 obarvan v Lotusovo tradicionalno britansko zeleno barvo z rumeno črto po sredini. Toda moštvo pridobivalo vse več sponzorjev in od dirke za [[Velika nagrada Monaka 1968|Veliko nagrado Monaka 1968]] je bil Lotus 49 obarvan v rdečo, kremno in zlazo, barve cigaret [[John Player & Sons|Gold Leaf]], s katerimi je Chapman podpisal visoko sponzorsko pogodbo. To je bil eden prvih primerov večjega sponzorstva v Formuli 1.

{{Lotusovi dirkalniki Formule 1}}
{{F1 cars 1967}}
{{F1 cars 1968}}
{{F1 cars 1969}}
{{F1 cars 1970}}

[[Kategorija:Lotusovi dirkalniki Formule 1|Lotus 049]]
[[Kategorija:Dirkalniki Formule 1 v sezoni 1967]]
[[Kategorija:Dirkalniki Formule 1 v sezoni 1968]]
[[Kategorija:Dirkalniki Formule 1 v sezoni 1969]]
[[Kategorija:Dirkalniki Formule 1 v sezoni 1970]]