Londonska podzemna železnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Logotip
Vlak na eni od globljih linij
Večji vlak na progi Metropolitan, ki teče tik pod površjem

Londonska podzemna železnica (angleško London Underground, znana tudi samo kot the Underground – »podzemna« – oz. pod vzdevkom the Tube - »cev«) je sistem javne podzemne železnice, ki oskrbuje mesto London in dele sosednjih grofij Buckinghamshire, Essex in Hertfordshire na jugovzhodu Anglije v Združenem kraljestvu.[1]

Omrežje ima 270 postaj in približno 400 km prog. Navkljub imenu je manj kot polovica prog speljanih v predorih pod zemljo, saj je večina omrežja na obrobjih Londona nadzemnega. Poleg tega ne pokriva večine južnih predelov širšega metropolitanskega območja Londona; manj kot desetina postaj je južno od reke Temze.[2] Vseh prog je 11, po njih je bilo v fiskalnem letu 2017/18 prepeljanih 1,357 milijarde potnikov[3] oz. pet milijonov na dan,[4] s čemer je londonska podzemna železnica 11. najprometnejše omrežje hitrega mestnega prevoza na svetu.

Upravlja ga podjetje London Underground Limited (LUL), podružnica korporacije Transport for London (TfL), ki je odgovorna za javni prevoz v širšem metropolitanskem območju Londona.[5] Prihodek od vozovnic je leta 2015 pokril 92 % operativnih stroškov, ki so znašali 2,63 milijona funtov.[6] Podjetje TfL je leta 2003 uvedlo brezstično predplačniško kartico Oyster za nakup vozovnic,[7] od leta 2014 pa omogoča tudi sprotno plačevanje z brezstičnimi bančnimi karticami.[8]

Predhodnik londonske podzemne železnice je Metropolitanska železnica, prva podzemna potniška železnica na svetu, ki je pričela obratovati leta 1863.[9] Prvi predori so bili zgrajeni tik pod površjem z odkopavanjem in pokrivanjem, kasnejši pa so bili izkopani globlje. Ti so ožji in imajo krožen presek, iz česar izvira vzdevek the Tube.[5] Metropolitanski železnici so sledila druga zasebna podjetja, ki so izkopala konkurenčne predore v drugih delih mesta. V začetku 20. stoletja so bile proge poenotene pod skupno blagovno znamko »UndergrounD«, leta 1933 pa so se podjetja združila z avtobusnimi in tramvajskimi prevozniki v Upravo za potniški promet Londona (London Passenger Transport Board, LPTB) ter prevzela blagovno znamko London Transport.[10] V tem obdobju je nastala še danes prepoznavna modernistična ikonografija omrežja, kamor spadata shematski zemljevid in krožni logotip, ki je en od simbolov Londona.[11][12][13]

Seznam prog[uredi | uredi kodo]

Proga
Odprta
Tip
Dolžina
(v km)
Št. postaj
Št. potnikov
(v mio./leto)[14]
Bakerloo line 1906 cevna 23,2 25 111,1
Central line 1900 cevna 74,0 49 260,9
Circle line 1884 podpovršinska 22,5 27 114,6[15]
District line 1868 podpovršinska 64,0 60 208,3
Hammersmith & City line 1864 podpovršinska 26,5 29 114,6[15]
Jubilee line 1979 cevna 36,2 27 213,6
Metropolitan line 1863 podpovršinska 66,4 34 066,8
Northern line 1890 cevna 57,6 51 252,3
Piccadilly line 1906 cevna 70,4 52 210,2
Victoria line 1969 cevna 22,5 16 200,0
District line 1898 cevna 02,4 02 015,8
Neuraden shematski zemljevid omrežja podzemne in nadzemne železnice Londona.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "An overview of the rail industry in Great Britain" (PDF). UK Government – Office of Rail and Road. Pridobljeno dne 2017-01-05. 
  2. Attwooll, Jolyon (2015-08-05). "London Underground: 150 fascinating Tube facts". The Daily Telegraph (London). 
  3. "TfL annual report 2017-18" (PDF). Pridobljeno dne 2019-02-26. 
  4. "Daily Ridership". London: Transport for London. 
  5. 5,0 5,1 Croome & Jackson (1993), predgovor.
  6. "Annual Report and Statement of Accounts 2011/12" (PDF). TfL. str. 98, 100. Pridobljeno dne 2015-10-25. Fares revenue on LU was £2,410m... Operating expenditure on the Underground increased to £2,630m 
  7. "Annual Report and Statement of Accounts 2011/12" (PDF). TfL. str. 11. Pridobljeno dne 25 October 2015. 
  8. Trenholm, Richard (2014-09-16). "Contactless credit and debit cards can now be used on London tube". CNet. Pridobljeno dne 2019-09-19. 
  9. Wolmar (2004), str. 135.
  10. Croome & Jackson (1993), Predgovor.
  11. "Design in Relation to the Problem: The London Underground". Commercial Art & Industry: 38–59. 1932. 
  12. "Sagittarius" (1928). "Celebrities of Advertising II: Frank Pick". Commercial Art & Industry: 168–9. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-12-01. 
  13. Barman, Christian (1948). "Frank Pick and his Influence on Design in England". Graphis: 70–73. 
  14. "London Underground – Facts and Figures". Transport for London. Pridobljeno dne 2015-11-03. 
  15. 15,0 15,1 Število potnikov za progi Circle in Hammersmith & City šteto skupaj

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Croome, D.; Jackson, A (1993). Rails Through The Clay — A History Of London's Tube Railways (2nd izd.). Capital Transport. ISBN 978-1-85414-151-4. 
  • Wolmar, Christian (2004). The Subterranean Railway: how the London Underground was built and how it changed the city forever. Atlantic. ISBN 978-1-84354-023-6. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]