Logična uganka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Logična uganka je uganka, ki izhaja iz matematične dedukcije. To vejo je razvil Charles Lutwidge Dodgson, ki je bolj poznan po psevdonimu Lewis Carroll. Napisal je delo Alica v čudežni deželi (Alice's Adventures in Wonderland). V svojem delu The Game of Symbolic Logic je predstavil problem:

  • Nekatere igre so zabavne
  • Vsaka uganka je igra

Ali so vse uganke zabavne? Ni nujno.

V drugi polovici 20. stoletja je Raymond Smullyan nadaljeval njegovo delo in populariziral »viteze in oprode«, kjer vitezi vedno govorijo resnico, oprode pa lažejo.

Oseba A: Jaz nisem vitez!

Za osebo A ne moremo sklepati, kaj je (vitez ali oproda), kajti če bi A bil vitez, bi lagal, kar je nemogoče, obratno pa bi kot oproda govoril resnico, kar pa je spet nemogoče. Napisal je mnogo del: Dekle ali Tiger?, Alica v deželi ugank, itd.

... Povejmo naprej: najverjetnejši osumljenec je bila vojvodinjina kuharica. A na obravnavi je izrekla samo eno: »Jaz vem, kdo je ukradel poper!«
Je kuharica kriva ali nedolžna, če domnevamo, da ljudje, ki kradejo poper, vedno lažejo?
— Raymond Smullyan, v knjigi Alica v deželi uganka

Podoben žanr logičnih ugank 20. stoletja je Einsteinova uganka, kjer je vnaprej podan scenarij, v katerem so namigi (npr. ne Lisko in ne Šeka nista nemška ovčarja) in se rešitve vpisujejo v matriko in sklepa rešitev. Obstajajo tudi nebesedne oblike ugank, kot je popularna igra Sudoku, Unisol, itd.