Lipnica (Ščavnica)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lipnica
Izvir v vasi Rožički Vrh
46°35′18.95″N 16°2′51.86″E / 46.5885972°N 16.0477389°E / 46.5885972; 16.0477389
Izliv v Ščavnico pod Gajševskim jezerom
46°31′55.89″N 16°7′29.62″E / 46.5321917°N 16.1248944°E / 46.5321917; 16.1248944Koordinati: 46°31′55.89″N 16°7′29.62″E / 46.5321917°N 16.1248944°E / 46.5321917; 16.1248944
Države porečja Slovenija
Dolžina 14 km
Nadmorska višina izvira 245 m
Nadmorska višina izliva 181 m
Geopedia vodotok Lipnica

Lípnica je levi pritok Ščavnice v vzhodnih Slovenskih goricah. Izvira kot Kameni potok v majhni dolini pod vasjo Rožički Vrh v Kapelskih goricah in teče po ozki gozdnati dolini proti jugovzhodu. Pod vasjo Selišči se mu z leve pridruži Stanetinski potok in nekoliko niže še Kupetinski potok; od slednjega sotočja naprej se potok imenuje Lipnica.[1] Svoj tok nadaljuje po širokem dolinskem dnu proti Ščavnici, v katero se je nekoč izlivala že pod Kokoriči, danes pa teče po umetni strugi sprva vzporedno s Ščavnico, nato tik ob severnem nasipu umetnega Gajševskega jezera in se v Ščavnico izliva šele pod jezerom.

V zgornjem toku, vse do vstopa v ravnino pri vasi Berkovski Prelogi, teče potok večinoma skozi gozd po majhni, drobno vijugasti naravni strugi, vzdolž katere so dobro ohranjeni mokrotni habitati. Srednji in spodnji tok sta bila v okviru obsežnih melioracijskih del v 80. letih prejšnjega stoletja spremenjena v umetni kanal skoraj povsem brez obvodnega rastja, v katerega se s kmetijskih površin stekajo številni melioracijski jarki. Ti veliki posegi so povsem spremenili hidromorfološke in ekološke razmere v potoku, ki je zaradi teh sprememb in intenzivnega kmetijstva precej onesnažen, živi svet pa močno obubožan.[2] Povsem drugačne so razmere v zgornjem toku Lipnice ter v njenih pritokih; Kupetinski in Stanetinski potok sta vključena v območje Natura 2000, saj v njih živijo tudi redke vrste rib, mdr. potočni piškurji (Eudontomyzon spp.), navadna nežica (Cobitis taenia), činklja (Misgurnis fossilis) in beloplavuti globoček (Romanogobio albipinnatus).[3][4]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Krajevni leksikon Slovenije. 4. knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 54. COBISS 18172417. 
  2. Roškar, Vesna (2007). Krajinska ureditev reguliranega vodotoka na primeru reke Ščavnice (PDF). Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za krajinsko arhitekturo. str. 17–18. Pridobljeno dne 26. septembra 2017. 
  3. "Stanetinski in Kupetinski potok". Pridobljeno dne 26. septembra 2017. 
  4. "Atlas okolja". Pridobljeno dne 26. septembra 2017.