Pojdi na vsebino

Leksikalna kohezija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Leksikalna kohezija tako kot slovnična kohezija skrbi, da so sestavine površinskega besedila med seboj povezane in da je besedilo koherentno, smiselno in bralcu razumljivo. Leksikalna kohezija se deli na 7 kriterijev, in sicer:

  1. Popolna ponovna pojavitev
  2. Delna ponovna pojavitev
  3. Parafraza
  4. Sinomija / Antonomija
  5. Nadpomenkost / Podpomenkost
  6. Sematsko polje
  7. Besedne zveze

1. Popolna ponovna pojavitev

[uredi | uredi kodo]

Uporabljena je predvsem v prostem govoru, saj je govor nenačrtovan in spontan. Pri načrtnem govoru (javni nagovor), tvorbi javnih, neumestnostnih besedil se izogibamo oziroma poskušamo omejiti uporabo popolne ponovne pojavitve. Uporabljajo pa se predvsem tedaj, kadar želimo poudariti in okrepiti svoje stališče ali izraziti presenečnja.

  • Okrepitev stališča:
          Konec meseca bo v Ljubljai potekala konferenca o ekoloških novostih. Konferenca naj bi privabila več 10.000 udeležencev iz celega sveta.
  • Izraz presenečenja:
          A: "Sporočamo, da začetek šole prestavljamo za dva meseca..."
          B: Dva meseca?

Najpogostejša raba popolne ponovne pojavitve pa se pojavi v poetičnih besedilih.

  • Poetično besedilo:
         This little piggy went to the market.
         This little piggy stayed at home.
         This little piggy had a roast of bed.
         This little piggy had none.
         This little piggy cried all the way home, wee, wee ,wee.
                                        (Angleška otroška pesem)

2. Delna ponovna pojavitev

[uredi | uredi kodo]

Delna ponovna pojavitev je ponovitev že uporabljenjih elemetov, vendar pretvorjenih v druge besedne vrste.

          Pasja krema je namenjena psom. Uporabo ne uporočamo za pse pasme

Parafraza je ponovna pojavitev iste vsebine v spremenjenem izrazu ali vrstnem redu.

         V evropski družbi je introvertiranih ljudi trikrat manj kot ekstravertiranih. V evropski družbi je vase zaprtih ljudi trikrat maj kot pa odprtih ljudi.


4. Sinomija – Antonomija

[uredi | uredi kodo]
  • Sopomenke so besede (glagoli, samostalniki, pridevniki ...), ki imajo popolnoma enak pomen in imajo možnost nadomestitve oziroma so zamenljive. Sopomenki morata biti obvezno isti besedni zvezi.
         Na aerodromu Ljubljana so odprli novo vzletno stezo.
         Na letališču Ljubljana so odprli novo vzletno stezo.
         Brata sta kot noč in dan.
         Koncerta so se udeležili stari in mladi.

5. Nadpomenkost - podpomenkost

[uredi | uredi kodo]

Nadpomenka je beseda s širokim pomenom, ki tvoji kategorijo, pod katero sodijo tudi besede z bolj specifičnim pomenom – podpomenke.

         Rada imam živali, najraje pse.
  • Lahko jih najdemo tudi v prenesem pomenu.
         Moker sem kot cerkvena miš. (ne povsod uporabljeno kot nadpomenka reveža, revščine)

Semantično polje ali leksikalna veriga je niz leksemom na imenovalnem području, ki so med seboj povezani in drug drugega na določen način definirajo.

         Semantično polje: » Mačka « vsebuje leksikalno verigo: » mjavkanje, predenje, lenoba, praskanje, samostojnost itd..«

Pri leksikalni verigi torej ne govorimo o sopomenkah vendar o pomenih, ki so smiselno povezani z danim leksemom.

         Leksem » Koža «, možnosti leksemne verige : » polt, zagorelost, losjon za telo, suha ,.. «


7. Besedne zveze

[uredi | uredi kodo]