Lastovičar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lastovičar
Thomas Bresson - Machaon-1 (by).jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Lepidoptera (metulji)
Naddružina: Papilionoidea
Družina: Papilionidae (lastovičarji)
Poddružina: Papilioninae
Tribus: Papilionini
Rod: Papilio
Vrsta: P. machaon
Znanstveno ime
Papilio machaon
Linnaeus, 1758

Lastovičar (znanstveno ime Papilio machaon) je metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae), ki živi v večjem delu Evrope in Azije (Palearktike) ter v Severni Ameriki.

Osnovna barva kril je žvepleno rumena. Krila imajo črne pege, zadni par ima ob notranjem robu rdeče rjavo oko. Na zadnjem delu kril ima lastovičar kratek repek. Na notranji strani je rdeče žareče oko, na zunanji strani pa 4 modre pege. Lastovičar je močan in hiter letalec, ki ga je najlaže opazovati ko lebdi nad cvetovi in srka nektar. Je največji slovenski metulj. Samica je nekoliko večja in bolj bleda. Ima dve do tri generaciji.

Njegova gosenica je živo zelene barve s kontrastnimi črnimi in oranžnimi lisami. S svarilno barvo opozarja morebitne plenilce na smrdeče izločke obrambnih žlez, ki se nahajajo za glavo.Prehranjuje se s kobulnicami: koper,korenje,peteršilj in janež.

Živi v odprtem svetu od morske obale do višine 2000m nadmorske višine. Za parjenje izberejo vzpetino ( grič,stolp).

Leta od maja do septembra in tudi oktobra. Odrasel metulj se prehranjuje s španskim bezgom in smolnicami.

Gosenica

Viri[uredi | uredi kodo]