Laodika Pontska
Laodika je bila je bila princesa in kraljica Pontskega kraljestva, poročena s svojim bratom Mitridatom IV. Pontskim. Vladala je v obdobju od okoli 170 pr. n. št. do 150 pr. n. št.[1]
Življenje
[uredi | uredi kodo]Laodika je bila grško-makedonskega in perzijskega porekla. Bila je hči Laodike in kralja Mitridata III. Pontskega.[2] Njena brata sta bila Mitridat IV. in Farnak I.,[3] ki sta po smrti staršev vladala kot kralja Ponta.
Kraljica
[uredi | uredi kodo]Stari pisni viri Laodike ne omenjajo. Znana je le po ohranjenih kovancih, kipih in napisih. Znano je, da je bila poročena s svojim bratom Mitridatom IV.,[4] s katerim zelo verjetno ni imela otrok.
Ohranjeni kovanci, ki jih je izdala Laodika, in kovanci, ki sta jih izdala skupaj z Mitridatom IV., kažejo, da je skupaj z bratom kot kraljica Ponta vladala nekje med letoma 162 pr. n. št. in 150 pr. n. št.[5][6] Na kovancih iz njune skupne vladavine sta upodobljena na lepem dvojnem portretu.[7]
Na enem od njunih kovancev sta na sprednji strani portreta obeh vladarjev, na hrbtni strani pa so njuni kraljevi naslovi, napisani v grškem jeziku: ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΜΙΘΡΑΔΑΤΟΥ ΚΑΙ ΒΑΣΙΛΙΣΣΗΣ ΛΑΟΔΙΚΗΣ ΦΙΛΑΔΕΛΦΩΝ, kar pomeni "od kralja Mitridata in kraljice Laodike Filadelfe".[8] Izraz filadelfoi (ΦΙΛΑΔΕΛΦΩΝ) je imenovalnik množine grške besede filadelfos in pomeni "ljubeč brate in sestre". Poleg njunih kraljevskih nazivov sta podobi grških zaščitnih bogov Zevsa in Here.[9]
Na kovancih, ki jih je izdala sama, je njen grški naslov ΒΑΣΙΛΙΣΣΗΣ ΛΑΟΔΙΚΗΣ, kar pomeni "[kovanec] kraljice Laodike".[10]
Na drugem kovancu je prikazana kot zastrt doprsni kip, na hrbtni strani pa je njen kraljevi naslov ΒΑΣΙΛΙΣΣΗΣ ΛΑΟΔΙΚΗΣ - ΕΠΙΘΑΝΟΥ ΚΑΙ ΦΙΛΑΔΕΛΦΟ Υ, kar pomeni "kraljice Laodike, slavne in bratov in sester ljubeče".
Laodika je edina kraljica, ki ima na grškem kovancu epitet ἐπιφᾰνής (epifan, slovensko slaven).[11] Na grškem otoku Delos so jo počastili s postavitvijo njenega kipa.[12]
Ohranjeni dolazi kažejo, da je bila Laodika morda dobro znana tako v starogrški kot perzijski družbi in morda imela precejšnjo moč. Zdi se, da je bila verna in je pravično vladal obema družbama.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ McGing, B. C. (1986). The Foreign Policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus (v angleščini). BRILL. str. 36. ISBN 978-90-04-07591-7.
- ↑ Callatay, The First Royal Coinage of Pontos (from Mithridates III to Mithridates V) str. 21.
- ↑ McGing, The foreign policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus, str. 90.
- ↑ Getzel, Hellenistic settlements in Europe, the islands and Asia Minor, str. 387.
- ↑ Callatay, The First Royal Coinage of Pontos (from Mithridates III to Mithridates V), str. 15.
- ↑ Gabelko, The Dynastic History of the Hellenistic Monarchies of Asia Minor According to Chorography of George Synkellos, str. 9.
- ↑ Callatay, The First Royal Coinage of Pontos (from Mithridates III to Mithridates V), stre. 21.
- ↑ McGing, The foreign policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus, str. 35.
- ↑ Callatay, The First Royal Coinage of Pontos (from Mithridates III to Mithridates V), str. 15.
- ↑ McGing, The foreign policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus, str. 36.
- ↑ Callatay, The First Royal Coinage of Pontos (from Mithridates III to Mithridates V), str. 21.
- ↑ McGing, The foreign policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus, str. 32.
Viri
[uredi | uredi kodo]- McGing, B. C. (1986). The Foreign Policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus (v angleščini). BRILL. ISBN 978-90-04-07591-7.
- M. Getzel, Hellenistic settlements in Europe, the islands and Asia Minor, Cohen University of California Press, 1995
- The First Royal Coinage of Pontos (from Mithridates III to Mithridates V), Francois de Callatay
- The Dynastic History of the Hellenistic Monarchies of Asia Minor According to Chorography of George Synkellos by Oleg L. Gabelko