Laodika IV.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Laodika IV.
Glavna svečenica Selevkidskega cesarstva
Kraljica žena Selevkidskega cesarstva
(Kraljica žena Sirije)
Vladanje196–193 pr. n. št. (z Laodiko III.
PredhodnicaLaodika III.
NaslednicaLaodika III.
Kraljica žena Selevkidskega cesarstva
(Kraljica žena Sirije)
Vladanje187–175 pr. n. št.
PredhodnicaEvbeja
Naslednicaona sama
Kraljica žena Selevkidskega cesarstva
(Kraljica žena Sirije)
Vladanje175–163 pr. n. št.
Predhodnicaona sama
Naslednicaneznana (Antioh V. eupator ni bil poročen, Timarhova žena ni znana)
Rojstvo200. pr. n. št.
Selevkidsko cesarstvo
Smrt2. stoletje pr. n. št.
Zakonec
Otroci
DinastijaSelevkidi
OčeAntioh III. Veliki
MatiLaodika III.
Poklicsvečenica

Laodika IV. je bila grška princesa in v drugi polovici 3. stoletja pr. n. št. in v prvi polovici 2. stoletja pr. n. št. glavna svečenica in kraljica Selevkidskega cesarstva, * ni znano, † ni znano.

Za glavno svečenico državnega kulta, posvečenega njeni materi Laodiki III., jo je leta 193 pr. n. št. imenoval Antioh III. Veliki. Kasneje je bila poročena s tremi vladarji Selevkidskega cesarstva, ki so bili njeni bratje.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Družina in mladost[uredi | uredi kodo]

Laodika je bila grško-makedonskega in perzijskega porekla, hčerka selevkidskega monarha Antioha III. Velikega in Laodike III.[1] Njena stara starša po očetovi strani sta bila selevkidski vladar Selevk II. Kalinik in Laodika II., po materini pa kralj Mitridat II. Pontski in njegova žena Laodika.

Laodikina starša sta bila prva bratranca, ker sta bila stara starša po očetovi strani brat in sestra.[2] Rojena in odraščala je v Selevkidskem cesarstvu. V Delosu je njej posvečen častit napis.[3]

Predniki
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. (=28.) Antioh I. Soter
 
 
 
 
 
 
 
8. (=14.) Antioh II. Teos
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. (=29.) Stratonika Sirska
 
 
 
 
 
 
 
4. Selevk II. Kalinik
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. (=20., 30.) Ahej, sin Selevka I. Nikatorja
 
 
 
 
 
 
 
9. (=15.) Laodika I.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
2. Antioh III. Veliki
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. (=18., 30.) Ahej, sin Selevka I. Nikatorja
 
 
 
 
 
 
 
10. Andromah
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
5. Laodika II.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
1. Laodika IV
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Mitridat I. Pontski
 
 
 
 
 
 
 
12. Ariobarzan Pontski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
6. Mitridat II. Pontski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
3. Laodika Pontska[4]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. (=16.) Antioh I. Soter
 
 
 
 
 
 
 
14. (=8.) Antioh II. Teos
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. (=17.) Stratonika Sirska
 
 
 
 
 
 
 
7. Laodika
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. (=18., 20.) Ahej, sin Selevka I. Nikatorja
 
 
 
 
 
 
 
15. (=9.) Laodika I.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Prvo vladanje kot kraljeva žena[uredi | uredi kodo]

Leta 196 pr. n. št. je njen oče za svojega naslednika imenoval njenega najstarejšega brata, kronskega princa Antioha.[5] Njena poroka z Antiohom je bila prva poroka med sorojenci v Selevkidski dinastiji.[3] V njunem zakonu je bila rojena hčerka Nisa.[6] Antioh je leta 193 pr. n. št. Laodiko imenoval za glavno svečenico državnega kulta Medije, posvečenega Laodikini materi Laodiki III.[3][6] Antioh je še isto leto umrl.[3]

Druga poroka[uredi | uredi kodo]

Antioh III. jo je po njegovi smrti poročil z njenim drugim najstarejšim bratom Selevkom IV. Filopatorjem.[6] V tem zakonu so bili rojeni trije otroci: sinova Antioh in Demetrij I. Soter in hčerka Laodika V.[6] Leta 187 pr. n. št. je Antioh III. Veliki umrl. Nasledil ga je sin Selevk IV., ki je postal selevkidski kralj, Laodika IV. pa selevkidska kraljica. Skupaj sta vladala od leta 187 do 175 pr. n. št., ko je Selevk umrl.[6] O tem, kako je Laodika vladala in kako so nanjo gledali njeni sodobniki, ni nobenega zapisa. Leta 175 pr. n. št. je za kratek čas zavladal njen prvi sin Antioh. Ohranjenih je nekaj kovancev iz leta 175 pr. n. št., na katerih je upodobljena skupaj s sinom Antiohom. Kovanci so prvi selevkidski kovanci, na katerih sta upodobljena kralj in kraljica.

Tretja poroka[uredi | uredi kodo]

Po smrti Selevka IV. se je Laodika poročila s svojim najmlajšim bratom Antiohom IV. Epifanom, ki je nasledil pokojnega brata. Antioh IV. je bil sovladar svojega nečaka Antioha, katerega je posinovil in ga leta 170 pr. n. št. umoril. Z Laodiko je imel dva otroka: sina Antioha V. Eupatorja in hčerko Laodiko VI. [6] Med sovladanjem njenega najmlajšega brata in njenega prvorojenca Antioha V., je bil njen drugi sin Demetrij I. Soter poslan v Rim za političnega talca. Ko je Antioh IV. umrl, ga je nasledil sin Antioh V.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Laodice III". Livius. Pridobljeno 10. aprila 2017.
  2. "Antiochus II Theos". Livius. Pridobljeno 10. aprila 2017.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Grainger. A Seleukid prosopography and gazetteer. str. 48.
  4. Laodika III. je bila pred poroko pontska princesa in se je tako tudi naslavljala.
  5. "Antiochus III the Great". Livius. Pridobljeno 10. aprila 2017.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 "Laodice IV". Livius. Pridobljeno 10. aprila 2017
Laodika IV.
Rojen: ni znano Umrl: ni znano
Nazivi za člane kraljevske družine
Predhodnik: 
soprog Laodike III.
Selevkidska kraljica
(Kraljica žena Sirije)

196–193 pr. n. št.
z Antioh, sin Antioha III. Velikega (210–193 pr. n. št.)
Naslednik: 
Laodika III.
Predhodnik: 
Evbeja
Selevkidska kraljica
(Kraljica žena Sirije)

187–163 pr. n. št.
z Selevk IV. Filopator (187–175 pr. n. št.)
Antioh IV. Epifan (175–163 pr. n. št.)
Naslednik: 
nihče
(ali Timarhova soproga)