Kušanšah

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kušano-sasanidski ladar Ardašir I. Kušanšah, okoli 230-250 n. št., kovan v Mervu

Kušanšah (baktrijsko KΟÞANΟ ÞAΟ, Košano Šao, pahlavi Kwšan MLK, Kušan Malik)[1] je bil naslov vladarjev Kušano-Sasanidskega kraljestva, ki je obsegalo dele bivšega Kušanskega cesarstva na ozemljih Sogdije, Baktrije in Gandare, ki so se imenovali Kušanšahr. V 3. in 4. stoletju n. št. je bil Kušanšahr pod nadvlado Sasanidskega cesarstva.[2]

Kušanšahi so kovali svoj denar, na katerem so se naslavljali s "kralj Kušana".[2] Vladali so do leta 360 n. št.[2] Znani so predvsem preko svojih kovancev.

Hormizd I. Kušanšah (vladal 275-300), ki se je uprl Bahramu I. (vladal 271-274) se je na kovancih naslavljal kušanšahanšah – kralj kraljev Kušana (baktrijsko KΟÞANΟ ÞAΟNΟNΟ ÞAΟ).[1][2]

Naslov je prvič potrjen v Paikulskem napisu sasanidskega šaha Narseha iz okoli leta 293 kot naslov guvernerja vzhodnega dela Sasanidskega cesarstva. Naslov je kot zadnja uporabljala Kidaritska dinastija.

Pomembni kušanšahi[uredi | uredi kodo]

Pomembni so bili naslednji kušanšahi:[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Daryaee & Rezakhani 2017, str. 203.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 The Cambridge History of Iran, Volume 3, E. Yarshater str. 209 sq
  3. Rezakhani 2017, str. 78.

Viri[uredi | uredi kodo]