Križarka Prinz Eugen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Križarka Prinz Eugen
PE Atomtest 1.jpg
Križarka USS Prinz Eugen malo pred eksplozijo atomske bombe na atolu Bikini.
Zgodovina War Ensign of Germany (1938-1945).svg
Tip težka križarka
Začetek gradnje 23. april 1936
Ladjedelnica Krupp Germaniawerft Kiel
Splovitev 22. avgust 1938
Sprejeta v uporabo 1. avgust 1940
Izvzeta iz uporabe 1946
Usoda testna ladja v preizkusu atomske bombe na atolu Bikini
Splošni podatki
Teža prazna 15.000 ton
polna 18.400 t
Dolžina 212.5 m
Širina 21.8 m
Izpodriv 7.2 m
Hitrost 33.5 vozlov (62.0 km/h)
Doseg 7.200 milj pri 20 vozlih
Posadka 1.600
Oborožitev 8x20.3 cm SK
12x10.5 cm L/65 C/33
17x4 cm Flak
8x 3.7 cm L/83
28x2 cm L/83
28x2 cm MG L/64
12x53.3 cm torpedov
Zrakoplovi 3x Arado Ar 196
Drugo
Oboroženi konflikti Druga svetovna vojna, Bitka za Atlantik

Prinz Eugen je bila nemška težka križarka iz druge svetovne vojne. Spadala je v razred Hipper. Ime je dobila po princu Evgenu Savojskemu, vojaškemu poveljniki iz 18. stoletja. Tako kot ostali dve ladji njenega razreda, Admiral Hipper in Blücher, se je gradnja ladje začela v sredini tridesetih let prejšnega stoletja in je tako kot večina takratnih nemških vojnih ladij kršila Versajska določila o nemških oboroženih silah. Splovljena je bila 22. avgusta 1938, 1. avgusta 1940 pa z zamudo predana nemški Kriegsmarine.

Na svoji prvi nalogi naj bi z bojno ladjo Bismarck napadala zavezniške atlantske konvoje. Britanci so premike obeh ladij pozorno spremljali in ju 24. maja 1941 v Danskem prelivu tudi prestregli. Prišlo je do bitke, v kateri so Britanci izgubili ladjo HMS Hood. Poškodovana pa je bil tudi ladja Bismarck, ki se je nato poizkušala prebiti v Francijo, vendar so jo Britanci na pol poti potopili. Križarka Prinz Eugen je nadaljevala pot in 1. junija 1941 prispela v Brest, ne da bi potopila eno samo zavezniško ladjo. V pristanišču je bila ladja tarča neprestanih bombnih napadov, v katerih je bila tudi večkrat zadeta in je zato potrebovala popravilo v Nemčiji. V operaciji Cerberus se je križarki uspelo prebiti v domovino. Do konca vojne je delovala v Baltskem morju, kjer je bombardirala ruske položaje in prevažala begunce v zahodno Nemčijo. Konec vojne je dočakala v Kopenhagnu. Po vojni je bila predana mornarici ZDA, ta pa jo je leta 1946 uporabila kot testno ladjo pri eksploziji atomske bombe.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini: