Krabat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Skulptura Krabata v Běła Wodi
Figurica Krabata kot krokarja v Schwarzkollmu.

Krabat (nemška izgovorjava: [ˈKʁaːbat]) je lik lužiške folklore, imenovan tudi "Vendski Faust". Prvi zapisi o njem segajo v leto 1839 v Akademischen Vereins für lausitzische Geschichte und Sprache, povezani zapisi pa so bili izgubljeni.

Lik se je v 19. stoletju iz hudobnega čarovnika razvil v ljudskega junaka in koristnega prevaranta.

Analiza[uredi | uredi kodo]

Pfarrkirche Wittichenau AB 2011 17.JPG

Zgodovinsko jedro ljudske pravljice je hrvaški poveljnik konjenice Johannes Schadowitz (1624 – 1704), ki je bil s strani Janeza Jurija III. (elektor Saške) leta 1691 nameščen v Groß Särchen (zdaj del Lohsa), v bližini Hoyerswerda.

Pravljico o Krabatovem čarovniškem uvajanju z zlobnimi močmi lahko v folklornih študijah uvrstimo med Aarne-Thompson-Uther ATU 325, "Čarovnikov vajenec".[1]

Ljudska pravljica je osredotočena na območje Lužice, predvsem v naselje Čorny Čołmc (Schwarzkolm), ki je danes okrožje mesta Hoyerswerda, kjer naj bi se Krabat priaučil svoje čarovniške moči.[2]

Prilagoditve[uredi | uredi kodo]

Zgodba o Krabatu je bila adaptirana v več romanov, med njimi:

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Troshkova, A (2019). "The tale type 'The Magician and His Pupil' in East Slavic and West Slavic traditions (based on Russian and Lusatian ATU 325 fairy tales)". Indo-European Linguistics and Classical Philology. XXIII: 1022–1037. doi:10.30842/ielcp230690152376.
  2. Zipes Jack, ur. (2017). The Sorcerer's Apprentice: An Anthology of Magical Tales. Illustrated by Natalie Frank. Princeton University Press. ISBN 978-1-4008-8563-3. pp. 323-348.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Jurij Pilk, Adolf Anders, "Der wendische Faust", Sächsischer Erzähler. Illustrierte Beilage, št. 14 (1896), ponatisnjeno kot "Die wendische Faust-Sage", Bunte Bilder aus dem Sachsenlande vol. 3 (1900), 191–201.
  • Zipes Jack, ur. (2017). The Sorcerer's Apprentice: An Anthology of Magical Tales. Illustrated by Natalie Frank. Princeton University Press. ISBN 978-1-4008-8563-3.978-1-4008-8563-3
  • Troshkova, A (2019). "The tale type 'The Magician and His Pupil' in East Slavic and West Slavic traditions (based on Russian and Lusatian ATU 325 fairy tales)". Indo-European Linguistics and Classical Philology. XXIII: 1022–1037. doi:10.30842/ielcp230690152376.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Brězan, Jurij in Gregory H. Wolf. "Preživetje kulture: Intervju z lužiškim avtorjem Jurijem Brězanom." Svetovna književnost danes 75, št. 3/4 (2001): 42-52. doi: 10.2307/40156748.
  • Jurič, Marilyn. "Otroci nasedli" med temnimi satanskimi mlini: Otrokov odziv na zlo v fantazijah iz štirih različnih držav. " Časopis fantastičnega v umetnosti 13, št. 3 (51) (2003): 271-81. www.jstor.org/stable/43308613.
  • Kudela, Jean. "Jurij Brĕzan (1916-2006)". V: Revue des études suženj, tom 77, fascikel 1-2, 2006. Le théâtre d'aujourd'hui en Bosnie-Herzégovine Croatiae, Serbie et Monténégro, sous la direction de Sava Andjelković et Paul-Louis Thomas. str. 309–310. [www.persee.fr/doc/slave_0080-2557_2006_num_77_1_7013]
  • Raede, H. "LA LITTÉRATURE LUSACIENNE AU XXe SIÈCLE." Études Slaves Et Est-Européennes / Slovanske in vzhodnoevropske študije 9, št. 1/2 (1964): 38-48. www.jstor.org/stable/41055929.
  • Žura-Vrkić, Slavica. "Krabat - Lužičkosrpski čarobnjak hrvatskih korijen" [Krabat - lužiški čarovnik hrvaškega porekla] V: Ethnologica Dalmatica br. 20 (2013): 69–80. https://hrcak.srce.hr/107478