Ogled vira Konya

{{Infobox town TR
  |name = Konya
  |photo = City of Konya.jpg
  |photo size = 260
  |photo cap =
  |logo = 
  |logo size = 
  |logo cap = 
  |map = Konya Turkey Provinces locator.gif
  |map size = 250
  |region = Osrednja Anatolija
  |province = Konya
  |population = 2.161.303
  |population_as_of = 2016<ref name="Turkey: Major cities and provinces">{{navedi splet|title=Turkey: Major cities and provinces|url=http://citypopulation.de/Turkey-C20.html |website=Citypopulation.de|accessdate=2015-02-08}}</ref>
  |population_ref =  
  |pop_dens =  56
  |area =  38,873
  |elevation = 1016 
  |lat_deg = 37
  |lat_min = 25
  |lat_hem = 
  |lon_deg = 
  |lon_min = 32
  |lon_hem = 29
  |postal_code = 
  |area_code = 0332
  |licence = 42
  |mayor = 
  |website = [http://www.konya.bel.tr www.konya.bel.tr] 
  }}
'''Konya''' (turško [kon.ja]; grško Ἰκόνιον ''Ikónion'', latinsko ''Ikonij'') je glavno mesto province na jugozahodnem robu [[Osrednja Anatolija, Turčija|osrednje Anatolije]] in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona. Konya je gospodarsko in industrijsko razvito mesto <ref name=FTTigers>{{navedi splet|url=http://www.ft.com/intl/cms/s/db1d9cee-7650-11db-8284-0000779e2340.html|title=Financial Times: Reports — Anatolian tigers: Regions prove plentiful|website=Ft.com|accessdate=7 August 2018}}</ref><ref name=InvestopediaTigers>{{navedi splet|url=http://www.investopedia.com/terms/a/anatolian-tigers.asp|title=Anatolian Tigers|author=root|work=Investopedia|accessdate=25 May 2015}}</ref><ref name=ZamanTigers>{{navedi splet |url=http://us.zaman.com.tr/us-tr/newsDetail_getNewsById.action?newsId=3660 |title=Zaman: Anatolian tigers conquering the world |access-date=2013-08-21 |archive-url=https://archive.today/20130821181544/http://us.zaman.com.tr/us-tr/newsDetail_getNewsById.action?newsId=3660 |archive-date=2013-08-21 |url-status=dead |df= }}</ref> in glavno mesto [[Konya (provinca)|province Konya]].

Konya je po osvajanju turških plemen postala glavno mesto seldžuškega [[Sultanat Rum|Sultanata Rum]] (1077-1308) in [[Karamanidi|Karamanidov]] (13. st. do 1487).
== Ime ==
Konya je bilo znano v klasični antiki in v srednjem veku kot Ἰκόνιον (''Ikónion'') v grščini (z pravo srednjeveško grško aferezo ''Kónio(n)'') in kot ''Ikonij'' v latinščini. To ime je pogosto razloženo kot izpeljava iz εἰκών (''ikona''), kot pravi starogrška legenda ime ''eikon'' (slika) ali ''gorgonina (Meduzina) glava'', s katero je [[Perzej]] premagal domorodne prebivalce preden je ustanovil mesto. <ref name=Britannica>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/321948/Konya|title=Konya|work=Encyclopædia Britannica|accessdate=25 May 2015}}</ref> V nekaterih zgodovinskih angleških besedilih se ime mesta pojavi kot ''Konia'' ali ''Koniah''.

== Zgodovina ==
=== Antična zgodovina ===
[[File:Roman Sarcophagus (6526103787).jpg|thumb|200px|Herkulov sarkofag (okoli leta 250–260) v arheološkem muzeju Konya]]
Izkopavanja so pokazala, da je bila regija naseljena v času pozne [[bakrena doba|bakrene dobe]] okrog 3000 pr. n. št.. Mesto je bilo pod vplivom [[Hetiti|Hetitov]] okrog 1500 pr. n. št. Kasneje okoli 1200 pr. n. št. so ga zavzela [[ljudstva z morja]].

[[Frigija|Frigijci]] so v 8. stoletju pr. n. št. ustanovili svoje kraljestvo v osrednji Anatoliji. [[Ksenofont]] opisuje ''Ikonium'', kot je bilo ime mesta, kot zadnje mesto Frigije. Regija je bila preplavljena s Kimerijskimi vsiljivci c. 690 pr. n. št. Kasneje je bila del [[ahemenidsko cesarstvo|ahemenidskega cesarstva]], dokler [[Darej III.]] ni bil poražen s strani [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 333 pr. n. št. Aleksandrov imperij je kmalu po njegovi smrti razpadel, mesto pa je bilo pod vladavino [[Selevk I. Nikator |Selevka I. Nikatorja]]. V [[helenistično obdobje|helenističnem obdobju]] so mestu vladale kralji [[Pergamon]]a. Kot je [[Atal III.]], zadnji kralj Pergamona, umrl brez dediča, je dal kraljestvo [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Ko je bilo pod cesarjem [[Klavdij I. |Klavdijem]] vključeno v Rimski imperij, se je mesto spremenilo v ''Claudioconium'' in med vlado cesarja [[Hadrijan]]a v ''Colonia Aelio Hadriana''.
V ''Apostolskih delih'' sta bila apostol [[sveti Pavel|Pavel]] in Bárnaba, ki sta v času svojega prvega misijonskega potovanja približno leta 47.—48. pregnana v Antiohijo,<ref>Apostolska dela[https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Apd&id13=1&pos=0&set=2&l=sl ]</ref>. Njun obisk judovske [[sinagoga|sinagoge]] v Ikoniju je razdelil judovske in ne-judovske skupnosti med tiste, ki so verjeli Pavlu in Barnabovemu sporočilu in tiste, ki niso verjeli, in so povzročali motnje, v katerih so poskušali kamenjati apostola. Pobegnila sta v Listro in Derbe, mesti v Likaoniji. Ta izkušnja je omenjena tudi v ''Drugem pismu'' [[Timotej]]u'' <ref>Drugo pismo Timoteju[https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Tim&id13=1&pos=0&set=2&l=sl ]</ref>. Ameriški teolog Albert Barnes iz 19. stoletja je predlagal, da je bil Timotej prisoten s Pavlom v Ikoniju, Antiohiji in Listri <ref>Barnes, A., [http://biblehub.com/commentaries/barnes/acts/14.htm Barnes' Notes on the Bible], accessed 6 September 2015</ref>. Mesto je postalo sedež [[škof]]a, ki je bil postavljen okoli leta 370 v status metropolita za Likaonijo, s sv. Amfilohijem kot prvim metropolitanskim škofom. <ref name="ODB">{{cite encyclopedia |title = Ikonion |last = Foss |first = Clive |authorlink =  |page =985 |editor-first = Alexander |editor-last = Kazhdan |editor-link=|encyclopedia = Oxford Dictionary of Byzantium |location = London and New York |publisher = Oxford University Press |date = 1991 |isbn = 978-0-19-504652-6}}</ref>

V krščanski legendi, ki temelji na apokrifnih delih Pavla in Tekla, je bil Ikonij tudi rojstni kraj svetega Tekla, ki je mesto rešil pred napadom [[Izavrija |Izavrijcev]].

Pod [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] je bilo mesto Anatolska [[tema (upravna enota)|tema]]. V 8. do 10. stoletju sta bili mestna in bližnja trdnjava Kaballah (turško ''Gevale Kalesi'') pogosto cilj arabskih napadov v okviru arabsko-bizantinskih vojn.

=== Seldžuško obdobje ===
{{glavni| Sultanat Rum}}
[[File:Ince Minareli Medrese 01.jpg|thumb|left|200px|''Medresa ozkega minareta'' (İnce Minareli Medrese) (1279) v Konyi]]
Seldžuški Turki so prvič napadli območje leta 1069, vendar je obdobje kaosa preplavilo Anatolijo po njihovi zmagi v [[Bitka pri Manzikertu |bitki pri Manzikertu]] leta 1071, vodja normanskih plačancev Roussel de Bailleul se je spopadel v uporu v Ikoniju. Mesto so končno prevzeli Sedžjuki leta 1084. Od leta 1097 do leta 1243 je bil glavno mesto seldžuškega [[Sultanat Rum|sultanata Rum]] <ref>{{Navedi splet |url=https://books.google.co.uk/books?id=498oDwAAQBAJ&pg=PT76&lpg=PT76&dq=Konya+1134&source=bl&ots=eetN61lCXZ&sig=gte3buxIZIbQEdZAW-eSsb8ww3Q&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwijwriQ9tvdAhUqIMAKHd1tAqk4ChDoAQhDMAs#v=onepage&q=Konya%201134&f=false |title=arhivska kopija |accessdate=2018-11-13 |archive-date=2018-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180928003346/https://books.google.co.uk/books?id=498oDwAAQBAJ&pg=PT76&lpg=PT76&dq=Konya+1134&source=bl&ots=eetN61lCXZ&sig=gte3buxIZIbQEdZAW-eSsb8ww3Q&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwijwriQ9tvdAhUqIMAKHd1tAqk4ChDoAQhDMAs#v=onepage&q=Konya%201134&f=false |url-status=dead }}</ref>. Na kratko so ga zasedli križarji z [[Godfrej Bouillonski |Godfrejem Bouillonom]] (avgust 1097) in [[Friderik I. Barbarossa |Friderikom Barbarosso]] (18. maja 1190) po bitki pri Ikoniju (1190). Območje so ponovno prevzeli Turki.

Ime mesta je v Konya (v perzijščini قونیه ''quniya'') je spremenil Mesud I. leta 1134.
[[File:Mevlana Konya.jpg|thumb|right|200px| Ustanovljen je bil leta 1273, red Sufijev Mevlevi in njegovi vrteči derviši so med znanimi simboli Konye in Turčije.]]
Konya je dosegla višek svojega bogastva in vpliva v drugi polovici 12. stoletja, ko so seldžuški sultani iz Ruma podedovali tudi anatolske beilike (majhna kraljestva) na vzhodu, še posebej tiste [[Danišmendi |Danišmendov]], s čimer so vzpostavili svojo vladavino skoraj nad vso vzhodno Anatolijo, kot tudi pridobili več pristaniških mest vzdolž Sredozemlja (vključno z Alanyo) in Črnega morja (vključno [[Sinop]]) in celo pridobili trenutno oporo v Sudaku na Krimu. Ta zlata doba je trajala do prvih desetletij 13. stoletja.

Mnogi Perzijci in perzijski Turki iz Perzije in Srednje Azije so se preselili v mesta Anatolije bodisi, da bi pobegnili pred nasilnimi Mongoli ali izkoristili priložnosti za izobražene muslimane v novo ustanovljenem kraljestvu<ref>Andrew Mango, ''Discovering Turkey'', Hastings House, 1972, page 61</ref>. Do konca leta 1220 je bilo mesto Konya napolnjeno z begunci iz Horezmskega imperija. Sultan [[Kejkubad I.]] je utrdil mesto in zgradil palačo na vrhu citadele. Leta 1228 je pozval Bahaeddin Veled in njegovega sina [[Dželaludin Rumi |Rumi]]ja, ustanovitelja reda Mevlevi, da se naselita v Konyi.

Leta 1243, po porazu Seldžukov v bitki pri Köse Dağu, so Konyo zajeli Mongoli. Mesto je ostalo glavno mesto sultanov, ki so bili do konca stoletja vazali [[Ilkanat]]a.
{{wide image|Hacıveyiszade Camii'nden Konya - panoramio.jpg|1000px|<center>Panoramski pogled na mesto iz mošeje Hacıveyiszade  in citadele]]</center>}}

=== Obdobje Karamanidov ===
{{glavni| Karamanidi}}
Po padcu anatolskega sultanata Seldžukov leta 1307 je Konya postala glavno mesto turškega beylika (upravna enota), kar je trajalo do leta 1322, ko je mesto zajel sosednji beylik Karamanoğlu. Leta 1420 je beylik Karamanoğlu padel v Osmansko cesarstvo in leta 1453 je Konya postala glavno deželno mesto upravne enote Eyālet-i Ḳaraman.

=== Osmansko obdobje ===
{{glavni| Osmansko cesarstvo}}
V času osmanske vladavine so Konyo upravljali sultanovi sinovi (''Şehzade''), s prvim Mustafom in [[Sultan Džem |Şehzade Cem]] (sinova sultana [[Mehmed II. Osvajalec |Mehmeda II.]]) in kasneje bodoči sultan [[Selim II.]]. Med letoma 1483 in 1864 je bila Konya upravna prestolnica Eyālet-i Ḳaraman. V obdobju [[Tanzimat]]a je kot del ''vilayet'' sistema, uvedenega leta 1864, Konya postala sedež večjega vilayeta Konya, ki je zamenjal Eyālet-i Ḳaraman.

=== Turška vojna za neodvisnost ===
[[File:Anatolian Greeks Konya.JPG|thumb| Grki iz KonyaGreeks from Konya.]]
V času turške vojne za neodvisnost je Konya imela pomembno letalsko bazo. Leta 1922 so se zračne sile preimenovale v Inšpektorat zračnih sil s sedežem v Konyi. Tretje zračno krilo 1. poveljstva zračnih sil ima bazo v Konyi. Krilo ima štiri letala Boeing 737 AEW & C Peace Eagle turških zračnih sil. <ref>{{navedi splet|url=http://www.todayszaman.com/news-340130-turkey-takes-delivery-of-military-aircraft.html |title=Turkey takes delivery of military aircraft |work=TodaysZaman |accessdate=25 May 2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150222140311/http://www.todayszaman.com/news-340130-turkey-takes-delivery-of-military-aircraft.html |archivedate=February 22, 2015}}</ref>

=== Izmenjava prebivalcev med Grčijo in Turčijo ===
Leta 1923 v okviru izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo so Grki, ki so živeli v mestu Konya, tega zapustili in se naselili v Grčiji. Hkrati je prišel in se naselil pomemben pritok Albancev. <ref>{{navedi splet|url=http://exchange.ifmsa.org/exchange/explore/lc/4690946|title=IFMSA Exchange Portal|website=Exchange.ifmsa.org|accessdate=7 August 2018}}</ref>

== Uprava ==
[[File:Konya Valiliği - Governorship of Konya.JPG|thumb|200px|Metropolitansko guvernerstvo Konya]]
Prva lokalna uprava v Konye je bila ustanovljena leta 1830. Ta uprava je bila leta 1876 spremenjena v občino. Marca 1989 je občina postala metropolitanska občina. Od tega datuma je imela Konya tri osrednja okrožja (Meram, Selçuklu, Karatay) in metropolitansko občino.
== Geografija ==
Konya je središče največje province, največje planote in je med največjimi mesti v državi. To je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji. <ref>{{navedi splet |url=http://www.citypopulation.de/Turkey-RBC20.html |title=Archived copy |access-date=2013-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114073240/https://www.citypopulation.de/Turkey-RBC20.html |archive-date=2017-01-14 |url-status=dead |df= }}</ref>

Mesto Konya je v južnem delu osrednje Anatolije. Površje je široko in ravninsko z veliko nižin in planot. Planote so pokrite z bogato stepo, zato vpliva na kmetijstvo. Poleg tega najjužnejši del Konye v veliki meri obkroža pogorje [[Taurus]]. 

=== Jezera ===
Jezero Tuz, znano v turškem jeziku kot ''Tuz Golu'', je drugo največje jezero v celotni Turčiji. To jezero zagotavlja Turčiji veliko povpraševanje po soli.

Beysehirsko jezero je na zahodnem delu Konya in blizu meje. Znano je, da je največje sladkovodno jezero v Turčiji in med najpomembnejšimi nacionalnimi parki. Beysehirsko jezero je pomembno za turizem Konye in vsako leto privlači tisoče ljudi na svoje plaže in otoke.

Jezero Meke je na meji province Karapinar in velja za močno zaščiteno naravno območje.

Jezero Aksehir je na meji province Afyon Karahisar in je znano po zgodbah "Nasredina Hodže". Jezero zagotavlja tudi dober habitat za znane ''Aksehirske češnje''.

=== Podnebje ===
Konya ima pod hladno polsušno podnebje (BSk) po Köppnovi klasifikacijo in vroče poletno kontinentalno (Dca) ali vročo poletno oceansko (Doa) podnebje.

Poletne temperature so povprečno 30 ° C. Najvišja temperatura, zabeležena v Konyu, je bila 30. julija 2000 40,6 ° C. Zimski čas je -4,2 ° C. Najnižja zabeležena temperatura je bila -26,5 ° C 6. februarja 1972. Zaradi visokih nadmorskih višin in suhih poletij so nočne temperature poleti nižje. Raven padavin je nizka, vendar se lahko pojavljajo skozi celo leto.

== Pomembni ljudje ==
* Tertius iz Ikonija, ''amanuensis''- pisar, ki je zapisal Pavlovo apostolsko pismo Rimljanom<ref>Biblija[https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Rim&id13=1&pos=0&set=2&l=sl]</ref>
* Amfilohius iz Ikonija, krščanski škof 4. stoletja. <ref>Journal Article, Amphilochius of Iconium and Lycaonian Asceticism, PETER THONEMANN, The Journal of Roman Studies, Vol. 101 (2011), pp. 185-205</ref>
* [[Sadrudin Kunavi]], učenec [[Ibn Arabi]]ja in sam originalen mislec. 
* [[Dželaludin Rumi]], imenovan tudi ''mawlana'' ali Mevlana, je bil navdih reda sufijev Mevlevijev (znani po vrtečih derviših in pesnitvi ''Masnavi''). Umrl je v Konyi leta 1273, kjer je njegov mavzolej. <ref>{{navedi knjigo|last1=Battutah|first1=Ibn|title=The Travels of Ibn Battutah| date=2002|publisher=Picador| location=London| isbn=9780330418799| pages=106,309}}</ref>
* Prokopios Lazaridis, grški pravoslavni metropolitski škof Metropolije Ikonije
* Orkut Büyükkökten, programski inženir, ki je razvil družabno mrežo Orkut, se je rodil leta 1975 v Konyi.

== Znamenitosti ==
[[File:Mausoleo Mevlana.jpg|200px|thumb|Muzej Mevlana(1274) je grob sufija in pesnika Rumija v Konyi]]
[[File:Alaedin Camii.JPG|thumb|right|200px|Alâeddinova mošeja (1235) v Konyi]]

* [[Mevlanov muzej]], nekdaj [[Tekija (verska zgradba)|tekija]] Mevlânâ
* Sille. 8 kilometrov severozahodno od muzeja Mevlânâ. antična vas (mošeje, cerkve, jamske cerkve in katakombe na zgodovinski Kraljevi ulici – Svilni cesti – Romarski cesti v Jeruzalem.
* [[Alâeddinova mošeja]] 
* Muzej v Medresi ozkega minareta (İnce Minareli Medrese)
* Muzej Karatejeva medresa
* Aziziyeva mošeja
* Etnografski muzej Konya
* [[Arheološki muzej Konya]]
* Muzej Atatürkova hiša
* Mestni muzej İzzet Koyunoğlu
* Katoliška cerkev sv. Pavla na Alaedinskem hribu
* Seldžuški stolp, najvišja stavba v Konyi

== Kultura ==
[[File:Etliekmek.jpg|thumb|left|''Etli ekmek'' je lokalna specialiteta v Konyi]]
[[File:Selimiye Mosque, Konya 01.JPG|thumb|right|200px|Selimova mošeja (1558) v Konyi]]
Konya je bil zadnji Rumijev dom, katerega grob je v mestu. Leta 1273 so njegovi privrženci v Konyi vzpostavili islamski red Mevlevi Sufi in postali znani kot vrteči derviši. 

Konya je znana kot eno najbolj religiozno konzervativnih metropolitanskih centrov v Turčiji. Nekoč je bila znana kot ''citadela islama'' in njeni prebivalci so še vedno razmeroma bolj pobožni kot tisti iz drugih mest.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4062603.stm|title=BBC NEWS - Europe - 'Islam problem' baffles Turkey|website=News.bbc.co.uk|accessdate=25 May 2015}}</ref>

Konya je izdelovala turške preproge, ki so bile v času renesanse izvožene v Evropo.<ref>King, Donald and Sylvester, David. ''The Eastern Carpet in the Western World, From the 15th to the 17th century'', Arts Council of Great Britain, London, 1983, {{ISBN|0-7287-0362-9}}. pp. 26-27, 52-57.</ref><ref>Campbell, Gordon. ''The Grove Encyclopedia of Decorative Arts, Volume 1'', "Carpet, S 2; History (pp. 187–193), Oxford University Press US, 2006, {{ISBN|0-19-518948-5}}, {{ISBN|978-0-19-518948-3}} [https://books.google.com/books?id=jGsVHV098K0C&pg=PA189&lpg=PA189&dq=Bellini+carpets&source=bl&ots=kPJNB9cTFV&sig=7ipYrlB2k-YNSNCmoHUMqqkQ8KE&hl=en&ei=mLL0SayaD8SfjAepveC3DA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=8 Google books]. p. 189.</ref> Te drage, bogato oblikovane tekstilne izdelke so pregrinjali preko miz, postelj ali prsnega koša, da bi razkazovali bogastvo in status njihovih lastnikov in so bili pogosto vključeni v sodobne oljne slike kot simboli bogastva naročnikov.

Turške ljudske pesmi se imenujejo Konyalım, Konyalıya Güzel Derler in Konyalım Yaman Çalar Şak Şak Kaşığı, ki se nanašajo na ljubljenega iz Konye.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bekirhoca.com/turku/turku.asp?id=8318&Konyal%C4%B1m|title=Konyalım|website=Bekirhoca.com|accessdate=25 May 2015|df=|archive-date=2015-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150424175730/http://bekirhoca.com/turku/turku.asp?id=8318&Konyal%C4%B1m|url-status=dead}}{{dead link|date=September 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref>

Lokalna kuhinja Konye vključuje jedi iz bulgurske pšenice in jagnjetine. [52] Ena od priznanih jedi mesta je ''etli ekmek'' ali turška pica.

=== Hrana ===
''Etli ekmek'' - ploski kruh, pečen z mletim mesom, papriko, čebulo in paradižniki

''Pişmaniye'' - podoben ameriški bombažni slaščici in spominja na popolnoma belo kroglico preje

''Firun Kebab'' - preveč kuhano meso (po navadi jagnjetina)

Različni bomboni: Konya je znana po svojih sladkarijah. Slavni so za ''Cezerye'', staro turško sladko iz korenja.

''Tirit'' - tradicionalna riževa jed, ki je narejena z mesom in različnimi zelenjavo.

''Tavak Suyu'' - paradižnikova juha narejena z razrezanimi piščanci in rezanci

== Pobratena mesta ==
Konya je pobratena z: 
{|class="wikitable"
|- valign="top"
|
Evropa
*{{flagicon|ROM}} Bârlad, Romunija
*{{flagicon|MKD}} [[Tetovo]], Republika Makedonija<ref>[http://www.konya.bel.tr/detail.php?id=2519 Kyoto İle Kardeş Şehir Protokolü İmzalandı, Heyet Japon Parkı'nı Gezdi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141016211322/http://www.konya.bel.tr/detail.php?id=2519 |date=2014-10-16 }}, Konya Büyükşehir Belediyesi (2010)</ref>
*{{flagicon|ITA}} [[Verona]], Italija
*{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina
*{{flagicon|FRA}} [[Pariz]], Francija
|
Amerike
*{{flagicon|USA}} [[Los Angeles]], Kalifornija
*{{flagicon|MEX}} Tijuana, Baja California
*{{flagicon|CHI}} [[Santiago de Chile]], Čile
|
Azija
*{{flagicon|AZE}} Sheki, Azerbajdžan
*{{flagicon|AZE}} Ganja, Azerbajdžan
*{{flagicon|IRN}} [[Tabriz]], Iran
*{{flagicon|IRN}} [[Kom, Iran]]
*{{flagicon|IRN}} Khoy, Iran (od 2011)<ref name="tehrantimes.com">{{navedi splet|url=http://tehrantimes.com/arts-and-culture/3268-rumi-remembered-in-birth-place-of-shams|title=Rumi Remembered in Birthplace of Shams|accessdate=21 March 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150407030029/http://tehrantimes.com/arts-and-culture/3268-rumi-remembered-in-birth-place-of-shams|archivedate=7 April 2015|df=}}</ref>
*{{flagicon|IRN}} Nishapur, Iran (od 2011
*{{flagicon|YEM}} [[Sana]], Jemen
*{{flagicon|PRC}} [[Xian]], Kitajska
*{{flagicon|PAK}} Multan, Pakistan<ref>{{cite press release |date=2008-10-31 |title=PAKISTAN – TURKEY JOINT STATEMENT |url=http://www.mofa.gov.pk/Press_Releases/2008/Oct/statement_31.html|format=HTML|type=Press release|location=Islamabad, Pakistan|agency=Pakistan Ministry of Foreign Affairs |archive-url= https://web.archive.org/web/20120211212016/http://www.mofa.gov.pk/Press_Releases/2008/Oct/statement_31.html|archive-date=2012-02-11|access-date=2018-03-30}}</ref>
*{{flagicon|JPN}} [[Kjoto]], Japonska
*{{flagicon|BAN}} Sylhet, Bangladeš
|
Afrika
*{{flagicon|SUD}} Al Qadarif, Sudan
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Literatura==
;Izdana v 19. st.
*{{Citation |publisher = J. Murray |publication-place = London |title = Handbook for Travellers in Turkey |edition=3 |publication-date = 1854 |oclc = 2145740 |chapter-url= https://archive.org/stream/ahandbookfortra22firgoog#page/n252/mode/2up |chapter=Konia}}
*{{navedi knjigo |title=Konia, la ville des derviches tourneurs |language=fr |author=Clément Huart |location=Paris |publisher=Leroux |date=1897 |url=https://books.google.com/books?id=Qk-0eJT66AUC}}

;Izdana v 20. st.
*{{Citation |publisher = Encyclopædia Britannica |publication-place = New York |title = The Encyclopædia Britannica |publication-date = 1910 |oclc = 14782424 |edition=11 |chapter-url = https://archive.org/stream/encyclopaediabri15chisrich#page/892/mode/2up |chapter =Konia}}
*{{navedi knjigo |chapter=Konya/Catal Huyuk |author=E. Broadrup |title=International Dictionary of Historic Places |publisher=Fitzroy Dearborn |date=1995 |location=Chicago}}

;Izdana v 21. st.
*{{navedi knjigo |title=Historic Cities of the Islamic World |editor=C. Edmund Bosworth |date=2007 |publisher=Koninklijke Brill |location=Leiden |chapter=Konya}}
*{{navedi knjigo |chapter=Konya |title=Grove Encyclopedia of Islamic Art & Architecture |date=2009 |publisher=Oxford University Press}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Konya}}
{{Wikivoyage}}
* [http://www.emporis.com/en/wm/ci/bu/?id=100462 Emporis: Database of highrises and other structures in Konya]
* [http://www.tulpart.com/pic.asp?cmd=6&cid=2155 Detailed Pictures of Mevlana Museum]
* [http://www.tulpart.com/pic.asp?cmd=1&cid=19 Pictures of the city, including Mevlana Museum and several Seljuk buildings]
* [http://www.pbase.com/dosseman/konya_turkey 600 Pictures of the city and sights]
* [http://www.pbase.com/dosseman/mevlana Extensive collection of pictures of the Mevlana museum in Konya]
* ''[https://books.google.com/books?id=JryEbmKool0C&pg=PA315&dq=cities+of+asia+minor+ramsay&lr=&as_brr=1&output=html Cities of St. Paul'', 316-384]
*{{navedi splet |author=ArchNet.org |publisher=MIT School of Architecture and Planning |location=Cambridge, Massachusetts, USA |url=http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=1839 |title=Konya |access-date=2013-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121023232056/http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=1839 |archive-date=2012-10-23 |url-status=dead |df= }}
*{{navedi splet|url=http://www.islamicarchitecturedatabase.org/ircica/index2.php?page=Country&id=52 |title=Konya |work=Islamic Cultural Heritage Database |publisher=Organization of Islamic Cooperation, Research Centre for Islamic History, Art and Culture |location=Istanbul |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130516092953/http://www.islamicarchitecturedatabase.org/ircica/index2.php?page=Country&id=52 |archivedate=May 16, 2013}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mesta v Turčiji]]
[[Kategorija:Konya|*]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]