Ogled vira Kneževina Bolgarija

{{Infopolje Bivša država
|native_name            = Княжество България<br>''Knjažestvo Blgarija''
|conventional_long_name = Kneževina Bolgarija
|common_name            = Kneževina Bolgarija
|status                 = Vazalna država
|empire                 = Osmansko cesarstvo
|status_text = Vazalna država [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]<ref>Pearson, Raymond (25. september 2014). ''"The Longman Companion to European Nationalism 1789-1920"''. Routledge. Pridobljeno 15. oktobra 2017 – via Google Books.</ref><ref>Miller-Yianni, Martin (20. maj 2010). ''"Bulgarian History - A Concise Account"''. Lulu.com. Pridobljeno 15. oktobra 2017 – via Google Books.</ref>
|continent              = Evropa
|event_pre              = {{nowrap|[[Sanstefanski sporazum]]}}
|date_pre               = 3. marec 1878
|event_start            = [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinski sporazum]]
|year_start             = 1878
|date_start             = 13. julij
|event1                 = Trnovska ustava 
|date_event1            = 28. april 1879
|event2                 = Združitev Bolgarije 
|date_event2            = 6. september 1885
|event_end              = [[Pravoslavne Cerkve|Bolgarska razglasitev neodvisnosti]] 
|year_end               = 1908
|date_end               = 5. oktober 
|p1                     = Donavski vilajet 
|flag_p1                = Flag of the Ottoman Empire.svg
|p2                     = Vzhodna Rumelija
|s1                     = Kraljevina Bolgarija 
|flag_s1                = Flag of Bulgaria.svg
|image_flag             = Flag of Bulgaria.svg
|image_coat             = Blason Principauté de Bulgarie (1887).svg
|image_map              = Principality of Bulgaria (1890).svg
|symbol_type            = Državni grb (1881–1927)
|image_map_caption      = Bolgarija (temno zeleno): Vzhodna Rumelija (svetlo zeleno) je bila od leta 1885 v osebni uniji s Kneževino Bolgarijo{{plainlist | style = padding-center: 0.6em; text-align: center; |
* {{Legend|#008000|Kneževina Bolgarija}}
* {{Legend|#C6DEBD|[[Vzhodna Rumelija]]}}
}}
|capital                = [[Plovdiv]]<br/><small>(1878–1878) (Začasna ruska uprava Bolgarije)</small><br/>[[Sofija]]<br/><small>(1878–1908) (Začasna ruska uprava Bolgarije  do junija 1879)</small><br/>[[Veliko Trnovo|Trnovo]]<br/><small>(1879-1879) (volitve bolgarskega ustavodajnega sveta, 1879)</small>
|national_anthem        = "Marica šumi"<br/>Шуми Марица<br/>''Šumi Marica''{{spaces|2}}<br>
'''Kraljeva himna'''<br>"Bog, varuj carja!"<ref>"Химнът на България през превратностите на времето". socbg.com. Pridobljeno 26. julija 2018.</ref>
|common_languages       = [[bolgarščina]],<ref>Росен Ташев. ''Обща теория на правото''. Основни правни понятия. (2010) изд. Сиби, str. 101. ISBN 978-954-730-678-3.</ref> po priključitvi Vzhodne Rumelije tudi [[grščina]]<ref>Hidryma Meletōn Chersonēsou tou Haimou (1956) Volume 11. Solun, Grčija.  Institute for Balkan Studies. str. 8.</ref> in [[turščina]]<ref>[http://saedinenieto.bg/organicheski-ustav-na-iztochna-rumelia-dokument/ Art 2 in The Organic Statute of Eastern Rumelia, promulgated in the three equally valid language versions: Bulgarian, Greek and Osmanlica (Ottoman Turkish) (1879)]</ref>
|government_type        = [[Kneževina]]
|religion               = Bolgarska pravoslavna cerkev
|currency               = bolgarski lev 
|title_leader           = Knez 
|leader1                = [[Aleksander I. Bolgarski|Aleksander I.]]
|year_leader1           = 1879–1886
|leader2                = [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]]
|year_leader2           = 1887–1908
|title_representative   = [[Regent]]i
|representative1        = Stefan Stambolov
|year_representative1   = 1886–1887
|representative2        = Sava Mutkurov
|year_representative2   = 1886–1887
|representative3        = Petko Karavelov
|year_representative3   = 1886–1887
|title_deputy           = Predsedniki ministrskega sveta
|deputy1                = Todor Burmov 
|year_deputy1           = 1879 <small>(prvi)</small>
|deputy2                = Aleksandar Malinov 
|year_deputy2           = 1908 <small>(zadnji)</small>
|legislature            = Narodna skupščina
|stat_area1             = 63752
|stat_area2             = 95223
|stat_pop1              = 2.007.919
|stat_year1             = 1880
|stat_pop2              = 4.215.000
|stat_year2             = 1908
|today                  = {{flag|Bolgarija}}{{br}}{{flag|Srbija}}
}}

'''Kneževina Bolgarija''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]] Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila ''[[de facto]]'' neodvisna, ''[[de iure]]'' pa [[vazal]]na država pod suverenostjo [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Ustanovljena je bila z [[Berlinskim sporazumom (1878)|Berlinskim sporazumom]] leta 1878.

Po ruski zmagi v [[Rusko-turška vojna (1877-1878)|rusko-turški vojni  (1877–1878)]] sta [[Ruski imperij|Rusija]] in Osmansko cesarstvo 3. marca 1878 podpisali [[Sanstefanski sporazum |Sanstefanski sporazum]], s katerem je bila, med drugim, ustanovljena bolgarska vazalna država, v katero so bili vključeni  skoraj vsi etnični [[Bolgari]] na [[Balkan]]u. Vanjo je bila vključena  večina [[Mezija|Mezije]], [[Trakija|Trakije]] in [[Makedonija|Makedonije]] in se je raztezala od [[Črno morje|Črnega]] do [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Avstro-Ogrska]] sta bili proti ustanovitvi tako velike rusofilne pravoslavne  države na Balkanu, saj sta se bali, da bi to spremenilo razmerje moči v [[Sredozemlje|Sredozemlju]].  Veliki sili sta zato sklicali Berlinski kongres in podpisali Berlinski sporazum, ki je nadomestil Sanstefanski sporazum, ki ni nikoli začel veljati. Predlagana velika bolgarska država je bila razdeljena na manjšo Kneževino Bolgarijo in avtonomno [[Vzhodna  Rumelija|Vzhodno Rumelijo]] znotraj Osmanskega cesarstva.

Četudi je bila Bolgarija osmanski vazal, je samo formalno priznavala oblast [[Visoka porta|Visoke porte]]. Imela je svojo ustavo, zastavo in himno ter vodila svojo zunanjo politiko. Leta 1885 je Bolgarija z nekrvavo revolucijo priključila Vzhodno Rumelijo, kar je Osmansko cesarstvo sprejelo s Tophanskim sporazumom. 5. oktobra 1908 je Bolgarija razglasila svojo neodvisnost kot [[Kraljevina Bolgarija]].

==Ozadje==
Leta 1396 so se bolgarsko-osmanske vojne končale s padcem [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Bolgarsko plemstvo je bilo pod osmansko oblastjo uničeno, narodna zavest pa zatrta. Bolgarski narodni preporod, ki se je začel konec 18. stoletja, je obudil bolgarsko identiteto in spodbudil idejo o ustvarjanju nove bolgarske države. Številna revolucionarna gibanja in vstaje proti Osmanom so se dogajala tudi drugod na [[Balkan]]u in dosegla višek v rusko-turški vojni  1877-1878.

==Berlinski sporazum==
[[Slika:Bulgaria-SanStefano -(1878)-byTodorBozhinov.png|left|thumb|300px|Sanstefanski in Berlinski sporazum]]

Sanstefanski sporazum, podpisan 3. marca 1878, je predvidel bolgarsko državo, ki bi geografsko obsegala Mezijo, Trakijo in Makedonijo. 3. marec Bolgarija še vedno praznuje kot državni praznik.
 
Velike sile zaradi strahu pred veliko prorusko balkansko državo niso bile pripravljene priznati Sanstefanskega sporazuma. Leta 1878 so sklicale Berlinski kongres pod vrhovnim nadzorom [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]] iz [[Nemčija|Nemčije]] in  Benjamina Disraelija iz [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenega kraljestva]]. Na njem so revidirali Sanstefanski sporazum in zmanjšali predvideni obseg bolgarske države.

Ustanovljena je bila zelo samostojna Kneževina Bolgarija s sedežem v stari bolgarski prestolnici [[Veliko Trnovo|Trnovo]],  ki je obsegala ozemlje med [[Donava|Donavo]] in pogorjem [[Stara planina]] vključno s [[Sofija|Sofijo]]. Kneževina naj bi bila uradno pod osmansko suverenostjo, vendar naj bi ji vladal knez, ki bi ga izvolili na  kongresu bolgarskih uglednikov in odobrili njegova pooblastila. Vztrajali so, da knez ne more biti [[Rusi|Rus]], kompromisno pa so za prvega kneza izbrali Aleksandra Battenberškega, nečaka carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Južno od Stare planine je bila ustanovljena avtonomna osmanska provinca z imenom Vzhodna Rumelija. Makedonija je bila vrnjena pod osmansko oblast.

==19. stoletje==
[[Slika:Stefan Stambolov by Georgi Danchov Zografina.jpg|left|thumb|200px| Stefan Stambolov]]

Bolgari so sprejeli napredno demokratično [[Ustava|ustavo]] in oblast je kmalu prešla na Liberalno stranko pod vodstvom Stefana Stambolova. Knez Aleksander je bil konzervativen in je sprva nasprotoval politiki Stambolova, vendar je do leta 1885 postal dovolj naklonjen svoji novi državi, da si je premislil in podpiral liberalce. Podprl je tudi združitev Bolgarije in Vzhodne Rumelije, ki jo je septembra 1885 povzročil državni udar v [[Plovdiv]]u. Velike sile niso posredovale zaradi lastnih medsebojnih bojev za oblast. Srbija je Bolgariji napovedala vojnio v upanju na osvojitev ozemlja, preden bi se stanje v Bolgariji stabiliziralo. Bolgari so v bitki pri Slivici premagali Srbe, potisnili njihovo vojsko  na srbsko ozemlje in zasedli [[Pirot]] in [[Vranje]]. V obeh mestih je prevladovalo bolgarsko  prebivalstvo, a sta bili skladno z Bukareškim sporazumom leta 1886 vrnjeni  Srbiji. 

Zaradi teh dogodkov je postal Aleksander v Bolgariji zelo priljubljen, Rusija pa vedno bolj nezadovoljna z liberalnimi težnjami pod njegovo vladavino. Avgusta 1886 so sprožili državni udar, v katerem je bil Aleksander prisiljen odstopiti in bil izgnan v Rusijo. Stambolov je na dogodke hitro ukrepal in prisilil udeležence puča pobegniti iz države. Stambolov je hotel Aleksandra ponovno vrniti na oblast, toda močno rusko nasprotovanje je kneza prisililo, da je znova odstopil. Julija 1887 so Bolgari za novega kneza izvolili [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinanda]] iz rodbine Saxe-Coburg-Gotha.  Ker je bil Ferdinand "avstrijski kandidat, ga  Rusi ga niso hoteli priznati. Ferdinand je sprva sodeloval s Stambolovom, potem pa  se je njun odnos do leta 1894 poslabšal. Stambolov je odstopil in bil julija 1895 umorjen. Ferdinand se je nato odločil obnoviti odnose z Rusijo, kar je pomenilo vrnitev h konzervativni politiki.

==20. stoletje==
Veliko  bolgarskega prebivalstva je še vedno živelo pod osmansko oblastjo, zlasti v Makedoniji. Stanje v Makedoniji je bilo zapleteno, saj sta dele Makedonije zase terjali tudi Srbija in Grčija. Razen tega so Srbi kot slovanski narod Makedonce imeli za pripadnike srbskega naroda. Začel se je petstranski boj za oblast na teh območjih, ki je trajal do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Leta 1903 je v Osmanski Makedoniji prišlo do bolgarskega upora in vse je kazalo na vojno. Leta 1908 je Ferdinand I. izrabil borbe med velikimi silami in 5. oktobra v Cerkvi štiridesetih mučenikov v [[Veliko Trnovo|Velikem Tarnovem]] razglasil Bolgarijo  za popolnoma neodvisno kraljestvo na čelu s carjem. 

===Ilindensko-Preobraženjska vstaja===
[[Slika:Ohrid Banner1.jpg|right|thumb|250px|Prapir Notranje makedonske revolucionarne organizacije]]

Glavni zunanjepolitični problem, s katerim se je Bolgarija spopadala v obdobju do prve  svetovne vojne, je bila usoda Makedonije in Vzhodne Trakije. Konec 19. stoletja je bila ustanovljena Notranja makedonsko-odrinska revolucionarna organizacija (NMORO) , ki je začela s pripravo oborožene vstaje v regijah, ki so jih še vedno zasedli Turki. Organizacija se je delno oprla na  Kneževino Bolgarijo, zato se je NMORO lotil organizacije mreže odborov v Makedoniji in Trakiji. Avgusta 1903 je v Makedoniji in Trakiji izbruhnila množična oborožena vstaja, ki je bila v zgodovini znana kot Ilindensko-Preobraženjska vstaja ali krajše Ilindenska vstaja. Njen cilj je bil osvoboditi te regije ali pa vsaj opozoriti velike sile in jih spodbuditi k izboljšanju življenjskih razmer prebivalstva s pravnimi in gospodarskimi reformami. Po treh mesecih ostrih bojev je osmanska vojska z veliko okrutnostjo proti civilnemu prebivalstvu vstajo zatrla.

==Bolgarska kneza==
{| class="wikitable" style="text-align:center"
! width=9%  | Slika
! width=25% | Ime
! width=9%  | Rojstvo
! width=9%  | Smrt
! width=9%  | Od
! width=9%  | Do
! width=30% | Komentar
|-
|align="center"|[[Slika:Alexander I of Bulgaria by Dimitar Karastoyanov.jpg|80px]]
|align="center"|[[Aleksander I. Bolgarski]]
|align="center"|5. april 1857
|align="center"|23.  oktober 1893
|align="center"|29. april 1879 
|align="center"|7.  september 1886
|align="center"|Odstopil
|-
|align="center"|[[Slika:Zar Ferdinand Bulgarien.jpg|80px]]
|align="center"|[[Ferdinand I. Bolgarski]] 
|align="center"|26. februar 1861 
|align="center"|10.  september 1948
|align="center"|29. april 1887 
|align="center"|5. oktober 1908
|align="center"|Leta 1908 postal kralj Bolgarije 
|}

==Galerija==
<gallery mode="packed" heights="150">
Slika:Syedinena Bylgaria - Litografia na N.Pavlovich.JPG|N. Pavlovič: Združitev Bolgarije leta 1885
Slika:Palace of prince Alexander of Bulgaria (engraving).jpg|Bolgarski državni udar leta 1886 
Slika:Portrait of Alexander I von Battenberg.png|Portret kneza Aleksandra I. 
Slika:Bulgarian-Exarchate-1870-1913.jpg|Ozemlje Bolgarskega eksarhata v letih  1870-1913
</gallery>

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]]