Kijastobetna koprenka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kijastobetna koprenka
2010-10-07 Cortinarius callisteus (Fr.) Fr 117636.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Homobasidiomycetes
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Cortinariaceae (koprenarke)
Rod: Cortinarius
Vrsta: C. callisteus
Znanstveno ime
Cortinarius callisteus
(Fr.) Fr. (1838)
Sinonimi[1]
  • Agaricus callisteus Fr. (1818)
  • Cortinarius callisteus (Fr.) Fr. (1838) var. callisteus
  • Agaricus abruptus Fr. (1852)
  • Cortinarius infucatus Fr. (1861)
  • Flammula abrupta (Fr.) Sacc. (1887)
  • Gymnopilus abruptus (Fr.) Horniček (1984)
  • Cortinarius callisteus var. abruptus (Fr.) Melot (2007)
  • Cortinarius callisteus var. infucatus (Fr.) Melot (2007)

Kijastobetna koprenka (znanstveno ime Cortinarius callisteus) je vrsta gliv iz družine koprenark, ki je razširjena po Evropi. Vrsto je prvi opisal Elias Magnus Fries leta 1818 in jo poimenoval Agaricus callisteus. Leta 1838 jo je v svojem delu Epicrisis Systematis Mycologiciuvrstil v rod Cortinarius.[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Kijastobetna koprenka ima oranžno rumen luskast čvrst bet, ki ima včasih gomoljasto odebeljen spodnji del. Klobuk pri odraslih primerkih doseže med 3 in 6 cm in je sprva polkroglast, bleščeče oranžen in pokrit z drobnimi luskicami, kasneje pa se izboči ali postane celo povsem raven in nekoliko temnejši. Mladi lističi so oranžno rumene barve, kasneje pa postanejo rumeno rjavi. V njih je rjast rjav trosni prah. Meso je živo oranžne barve in ima neprijeten vonj po starem motornem olju.[3]

Raste predvsem v iglastih gozdovih posamično ali v skupinah. V Sloveniji jo najdemo v višje ležečih gozdovih, vendar je pri nas redka.

Ni strupena, vendar je ni priporočljivo nabirati.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "GSD Species Synonymy: Cortinarius callisteus (Fr.) Fr.". Species Fungorum. CAB International. Pridobljeno dne 2016-02-09. 
  2. ^ Fries EM. (1838). "Epicrisis Systematis Mycologici" (Latin). Uppsala, Sweden: Typographia Academica: 285. 
  3. ^ Garnweidner, E. (1989). Gobe. Ljubljana: Cankarjeva založba. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]