Kemofobija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kemofobija (tudi kemonoja[1][2]) so neutemeljeni predsodki o kemikalijah ali kemiji oziroma nerazumski odpor do njih. Pojav se povezuje tako s precejšnjo zaskrbljenostjo zaradi morebitnih škodljivih učinkov sintetičnih kemikalij kot tudi z nerazumskim strahom pred temi snovmi zaradi napačnih predstav o njihovi možni škodljivosti.[3][4] Kemofobija je pogosto povezana s sklicevanjem na naravo.

Definicija in raba[uredi | uredi kodo]

Obstajajo različna mnenja o pravilni rabi besede kemofobija. Mednarodna zveza za Čisto in uporabno Kemijo (IUPAC) definira kemofobijo kot "nerazumski strah pred kemikalijami".[5] Po podatkih Ameriškega Sveta za Znanost in Zdravje je kemofobija strah pred sintetičnimi snovmi, ki izhaja iz "ustrahovalnih zgodb" in pretiranih trditev o nevarnosti sintetičnih snovi, ki so razširjene v medijih.[6]

Kljub priponi -fobija večina del, osredinjenih na zdravljenje kemofobije, pojav opisuje kot ne-klinični odpor ali predsodek, in ne kot fobijo po standardni medicinski definiciji. Medtem ko je zdravljenje fobij terapevtsko, sta izobraževanje[7][8][9] in ozaveščanje javnosti[4][10] o kemiji učinkovita pristopa odpravljanja kemofobije.

Michelle Francl je napisala: "Smo kemofobna kultura. Kemikalija je postala sopomenka za nekaj umetnega, manjvrednega, nevarnega ali strupenega." Kemofobijo označuje "bolj kot barvno slepoto kot pa pravo fobijo", saj da so kemofobi "slepi" za večino kemikalij, s katerimi se srečujejo. Vsaka snov v vesolju je namreč kemijska.[11] Francl pravi, da takšne napačne predstave niso neškodljive, kot je prikazano v primeru, v katerem so z lokalnimi zakoni nasprotovali fluoriranje javne vode kljub zabeleženim primerom izgube zob in pomanjkanju fluoridnih ionov v prehrani.[12] V smislu zaznave tveganja se naravne kemikalije večini ljudi zdijo varnejše od sintetičnih. Zato je ljudi strah umetnih ali "nenaravnih" kemikalij, medtem ko pa dokazano škodljive ali strupene sprejemajo.[13][14]

Vzroki in posledice[uredi | uredi kodo]

Profesor kemije Pierre Laszlo pojasnjuje, da so kemiki vse skozi zgodovino doživljali kemofobijo s strani splošnega prebivalstva, in meni, da je ta zakoreninjena v iracionalnih predstavah kot tudi v utemeljenih skrbeh (npr. kemično orožje in industrijske nesreče).[3] Profesor Gordon Gribble pa pravi, da bi lahko začetke kemofobije verjetno pripisali knjigi Silent Spring in da so sledeči dogodki, kot sta onesnaženje Times Beach in nesreče v Bhopalu, Indiji, le poslabšali situacijo.[14]


Odzivi[uredi | uredi kodo]

Kemiki se trudijo, da bi zajezili kemofobijo, še posebej z izobraževanjem potrošnikov o varnosti prehrambenih aditivov in predpripravljene hrane.[4]

Oglejte si tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ropeik, D. (2015). "On the roots of, and solutions to, the persistent battle between "chemonoia" and rationalist denialism of the subjective nature of human cognition". Human & Experimental Toxicology 34 (12): 1272. doi:10.1177/0960327115603592. 
  2. ^ "Chemonoia: the fear blinding our minds to real dangers". BBC News. 25 February 2016. 
  3. ^ 3,0 3,1 Laszlo, Pierre (2006). "On the Self-Image of Chemists, 1950-2000". International Journal for Philosophy of Chemistry 12 (1): 99. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Shim, Soon-Mi; Seo, Sun Hee; Lee, Youngja; Moon, Gui-Im; Kim, Min-Shik; Park, Ju-Hee (July 2011). "Consumers’ knowledge and safety perceptions of food additives: Evaluation on the effectiveness of transmitting information on preservatives". Food Control 22 (7): 1054–1060. doi:10.1016/j.foodcont.2011.01.001. 
  5. ^ "IUPAC glossary of terms used in toxicology (2nd edition)". International Union of Pure and Applied Chemistry. Pridobljeno dne June 2013. 
  6. ^ Entine, Jon (18 January 2011). Scared to Death: How Chemophobia Threatens Public Health. American Council on Science and Health. 
  7. ^ Smith, Robert B.; Karousos, Nikolaos G.; Cowham, Emma; Davis, James; Billington, Susan (March 2008). "Covert Approaches to Countering Adult Chemophobia". Journal of Chemical Education 85 (3): 379. doi:10.1021/ed085p379. 
  8. ^ Smith, David K. (14 October 2014). "iTube, YouTube, WeTube: Social Media Videos in Chemistry Education and Outreach". Journal of Chemical Education 91 (10): 1594–1599. doi:10.1021/ed400715s. 
  9. ^ Morais, Carla (13 January 2015). "Storytelling with Chemistry and Related Hands-On Activities: Informal Learning Experiences To Prevent "Chemophobia" and Promote Young Children's Scientific Literacy". Journal of Chemical Education 92 (1): 58–65. doi:10.1021/ed5002416. 
  10. ^ Fielding, Kelly S.; Roiko, Anne H. (September 2014). "Providing information promotes greater public support for potable recycled water". Water Research 61: 86–96. doi:10.1016/j.watres.2014.05.002. 
  11. ^ Michelle M., Francl (7 February 2013). "Curing chemophobia: Don't buy the alternative medicine in 'The Boy With a Thorn in His Joints'". Slate. Pridobljeno dne 27 March 2013. 
  12. ^ Francl, Michelle (2013). How to Counteract Chemophobia (Disertacija). Nature Chemistry. 
  13. ^ Ropeik, David (2010). How risky is it, really?: Why our fears don't always match the facts. New York: McGraw-Hill. str. 92–96. ISBN 978-0071629690. 
  14. ^ 14,0 14,1 Gribble, Gordon (2013). "Food Chemistry and Chermophobia". Food Chemistry 5 (2): 177–187. doi:10.1007/s12571-013-0251-2. Pridobljeno dne 27 March 2015.