Kazys Grinius
| Kazys Grinius | |
|---|---|
 | |
| 3. predsednik Litve | |
| Na položaju 7. junij 1926 – 17. december 1926 | |
| Predhodnik | Aleksandras Stulginskis |
| Naslednik | Jonas Staugaitis (v. d.) |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 17. december 1866[1][2][3] Selema[d], Marijampolski ujezd[d], Suvalska gubernija[d], Ruski imperij |
| Smrt | 4. junij 1950[1][2][3] (83 let) Chicago[4] |
| Zakonci | Joana Pavalkytė-Griniuvienė Kristina Arsaitė-Grinienė |
| Otroci | Liūtas Grinius (umrl1989) |
| Alma mater | Moskovska univerza (1893) |
| Poklic | politik, novinar, zdravnik, učitelj, publicist, knjigotržec, humanist |
Kazys Grinius ([kɐˈzʲiːs ˈɡʲrʲɪnʲʊs]), litovski politik; * 17. december 1866, Selema, Ruski imperij, † 4. junij 1950, Chicago, Združene države Amerike.
Bil je tretji predsednik Litve, funkcijo je opravljal med 7. junijem 1926 in 17. decembrom 1926.[5]
Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]
Grinius se je rodil v kraju Selema blizu Marijampolėja v provinci Augustów na jugu Litve, ki je bila takrat del Ruskega imperija.
Na Imperialni univerzi v Moskvi je študiral medicino in postal zdravnik. Že kot mlad se je vključil v litovske politične dejavnosti, zaradi česar je bil preganjan s strani carske oblasti. Leta 1896 je bil eden od ustanoviteljev litovske Demokratske stranke (LDP) in stranke Litovske ljudske kmečke zveze (LVLS).
Istega leta se je poročil z Joano Pavalkytė. Nekaj časa sta živela v Virbalisu. Leta 1899 se jima je rodil sin Kazys, leta 1902 pa hči Gražina. Med prvo svetovno vojno so živeli v Kislovodsku. Leta 1918 sta bili med napadom Rdeče armade ubiti njegova žena in hči. Pokopali so ju na pokopališču v Kislovodsku.
Kariera[uredi | uredi kodo]
Ko je Litva leta 1918 postala neodvisna, je Grinius postal član ustavodajne skupščine kot član stranke Litvanske ljudske kmečke zveze. Bil je predsednik vlade med letoma 1920 in 1922 ter podpisal pogodbo s Sovjetsko zvezo .
Tretji sklic litvanskega parlamenta ga je izvolil za predsednika, a služboval je le šest mesecev, saj je bil v državnem udaru odstavljen. Udar je vodil Antanas Smetona, pod pretvezo, da obstaja neizbežen komunistični načrt za prevzem Litve.
Ko je nacistična Nemčija leta 1941 napadla Litvo, Grinius ni hotel sodelovati z Nemci zaradi nasprotovanja okupaciji Litve. Ko je sovjetska vojska leta 1944 ponovno zasedla Litvo, je pobegnil na Zahod, leta 1947 pa emigriral v ZDA.[5]
Umrl je leta 1950 v Chicagu v Illinoisu.[5] Po tem, ko je Litva leta 1990 postala neodvisna država, so bili njegovi posmrtni ostanki prepeljani v domovino.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 3,0 3,1 The Righteous Among the Nations Database
- ↑ Record #123449952 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 »Kazys Grinius«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 17. oktobra 2009.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
