Kategorizacije in klasifikacije čustev
Obstaja mnogo modelov čustev. Med najbolj znanimi modeli so Plutchikovo kolo čustev, Tomkinsonov seznam čustev in obraznih izrazov in Russellov cirkumpleks čustev. Med novejše klasifikacije spadajo EARL model, ki klasificira 48 čustev v 10 razredov, Lövheimova kocka čustev, ki čustva kategorizira glede na dopamin, noradrenalin in serotonin in mnoge druge.
Klasifikacija osnovnih čustev[uredi | uredi kodo]
Glede na pregled sodobnih teorij.[1]
| Vrsta čustva | Pozitivna čustva | Negativna čustva |
|---|---|---|
| Vezano na lastnosti objekta | Zanimanje, radovednost | Preplah, panika, zaskrbljenost, vznemirjenost |
| Privlačnost, poželenje, občudovanje | Odpor, gnus, stud | |
| Presenečenje, vedrost | Brezbrižnost, poznavanje, habituacija | |
| Vezano na prihodnost | Upanje | Strah |
| Vezano na dogodek | Hvaležnost | Jeza, bes |
| Veselje, vzhičenost, zmagoslavje, slavje | Žalost, bridkost | |
| Olajšanje | Razočaranje, frustracija, grozljivost | |
| Vezano na self | Ponos, samozaupanje | Osramočenost, sram, krivda, obžalovanje, kesanje |
| Cathexis | Ljubezen | Sovraštvo |
Klasifikacija EARL[uredi | uredi kodo]
Mreža HUMANIE je predlagala razvrstitev čustev v 10 razredov, pri čemer jih pet opisuje pozitivna pet pa negativna čustva.[2]
| Negativna čustva | Pozitivna čustva |
|---|---|
| Silovita: jeza, nevšečnost, zaničevanje, gnus, razdraženost | Živahna: zabavanje, užitek, vzhičenost, vznemirjenje (pozitivno), sreča, veselje |
| Nekontrolirana: zaskrbljenost, zadrega, strah, nemoč, zaskrbljenost | Sočutna: naklonjenost, empatija, prijaznost, ljubezen |
| Negativne misli: dvom, zavist, frustracija, krivda, sram | Positivne misli: pogum, upanje, ponos, zadovoljnost, zaupanje |
| Pasivna: dolgčas, obup, razočaranje, prizadetost, žalost | Tiha pozitivna: mirnost, sproščenost, olajšanje, spokojnost, zadoščenje |
| Agitacijska: vznemirjenje (negativno), šokiranost, napetost | Reaktivna: zanimanje, vljudnost, presenečenje |
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Robinson, D. L. (2009). »Brain function, mental experience and personality«. The Netherlands Journal of Psychology. str. 152–167. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. aprila 2015. Pridobljeno 18. aprila 2015.
- ↑ »HUMAINE Emotion Annotation and Representation Language«. Emotion-research.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2008. Pridobljeno 30. junija 2006.