Kostnica v Hartenbergu

Kostnica pred mestno cerkvijo

Notranjost

Vitraj svetega Mihaela

Kostnica v Hartenbergu (nemško Hartberger Karner) je pomembna poznoromanska zgradba. Karner ali kostnica je na južni strani župnijske cerkve svetega Martina v Hartbergu na Štajerskem v Avstriji.

Arhitektura

Kostnica izvira iz druge polovice 12. stoletja. Je dvonadstropna rotunda z okroglima strehama, kritima s strešnimi ploščicami. Zidana je iz klesanega kamna, narejena iz lokalnega apnenca. Zgoraj je kapela za maše za umrle s tričetrtinsko apsido s freskami. Premer glavnega prostora je 6,6 metra, apside 4 metre. Osrednji prostor je kapelica svetega Mihaela, visoka 7 m, s stožčasto streho, ki sega v višino do 8 m. V kleti je kostnica. Glede na napis nad portalom je bila zgrajena leta 1167.

7. marca 1715 je bila kostnica v požaru močno uničena. Dolgo časa je ostala brez strehe, zato so bile freske zelo poškodovane. V obdobju med 1889 in 1894 je bila kostnica temeljito obnovljena. Dodano je bilo stopnišče, obnovljene in dopolnjene so bile freske v notranjosti (iz okoli leta 1200). Prvotna barva figur je bila v glavnem uničena in izvirnih delov ni bilo (npr. žrelo pekla). Leta 1893 jih je Theophil Melicher začel restavrirati, nastale so nove stvaritve: obok, kralj na konju, kralj na zmaju, kralj na kitu, golob z vejo v kljunu, Kristus in apostol Janez, hudič, ki podi golega moškega in Juda v žrelo pekla.

Ali je to alegorična upodobitev sedmih smrtnih grehov ali vizija štirih kraljestev Daniela v freskah, ni jasno.

Literatura

• Château Gaillard: Actes du colloque international de Graz (Autriche), 22-29 août 1998. Publications du CRAHM, 2000, ISBN 9782902685097, S. 8 (online).
• Alexandra Gerrer, Die Fresken im Karner von Hartberg, Proseminararbeit Universität Wien, Sommersemester 2007, [1] Arhivirano 2015-02-22 na Wayback Machine. (PDF; 1,1 MB).
• Elfriede Grabner, Die vier Reiterbilder im Karner zu Hartberg. Zur ikonographischen Einordnung und Deutung der im 19. Jahrhundert restaurierten romanischen Wandmalereien, in: Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark 1977, S. 221–244.
• Johann Graus, Der Hartberger Karner und seine Restaurierung, in: Blätter des christlichen Kunstvereines der Diöcese Seckau, 1, 1892, S. 3–6.
• Johann Graus, Romanische Malereien zu Hartberg, in: Blätter des christlichen Kunstvereines der Diöcese Seckau, 1, 1897, S. 1–7; 2, 1897, S. 17–20.
• Edgar Marsch, Biblische Prophetie und chronographische Dichtung, Berlin 1972.
• Anita Mayerhofer, Der Hartberger Karner – Architektur/Malerei/Restaurierung, Diplomarbeit, Graz 2002.
• Elga Lanc, Hartberg (Stmk.). Karner hl. Michael, in: Hermann Fillitz (Hg.), Geschichte der bildenden Kunst in Österreich, Band 1: Früh- und Hochmittelalter, München/New York/Wien 1998, S. 457–458, Kat. Nr. 191.
• Elga Lanc, Die mittelalterlichen Wandmalereien in der Steiermark. Tafelband, Wien 2002, S. 152–157.
• Johannes Simmler, Die Geschichte der Stadt, der Pfarre und des Bezirkes Hartberg, Hartberg 1914.
• Sepp Walter, Die Fresken im Hartberger Karner, in: Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark, 1978, S. 185–238; 1979, S. 143–150.
• Wolfgang Westerhoff, Karner in Österreich und Südtirol, St. Pölten/Wien 1989.
• Ana Krevelj, Apocalypse drawing as a possible source for a fresco decoration in Hartberg chapel, Works of Art on Parchment and Paper: Interdisciplonary Approaches: book of abstracts (International symposium. Ljubljana, 6th-8th June 2019), ed. Nataša Golob & Jedert Vodopivec Tomažič, Ljuljana 2019, published by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Arhiv Republike Slovenije (Ljubljana University Press, Faculty of Arts and The Archives of the Republic of Slovenia), pp. 49-56. (online)

Zunanje povezave

• »Pfarrkirche und Karner Hartberg«. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. decembra 2010. Pridobljeno 11. decembra 2010.