Karner, Hartberg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kostnica pred mestno cerkvijo
Notranjost
Vitraj svetega Mihaela

Kostnica v Hartenbergu (nemško Hartberger Karner) je pomembna poznoromanska zgradba. Karner ali kostnica je na južni strani župnijske cerkve svetega Martina v Hartbergu na Štajerskem v Avstriji.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Kostnica izvira iz druge polovice 12. stoletja. Je dvonadstropna rotunda z okroglima strehama, kritima s strešnimi ploščicami. Zidana je iz klesanega kamna, narejena iz lokalnega apnenca. Zgoraj je kapela za maše za umrle s tričetrtinsko apsido s freskami. Premer glavnega prostora je 6,6 metra, apside 4 metre. Osrednji prostor je kapelica svetega Mihaela, visoka 7 m, s stožčasto streho, ki sega v višino do 8 m. V kleti je kostnica. Glede na napis nad portalom je bila zgrajena leta 1167.

7. marca 1715 je bila kostnica v požaru močno uničena. Dolgo časa je ostala brez strehe, zato so bile freske zelo poškodovane. V obdobju med 1889 in 1894 je bila kostnica temeljito obnovljena. Dodano je bilo stopnišče, obnovljene in dopolnjene so bile freske v notranjosti (iz okoli leta 1200). Prvotna barva figur je bila v glavnem uničena in izvirnih delov ni bilo (npr. žrelo pekla). Leta 1893 jih je Theophil Melicher začel restavrirati, nastale so nove stvaritve: obok, kralj na konju, kralj na zmaju, kralj na kitu, golob z vejo v kljunu, Kristus in apostol Janez, hudič, ki podi golega moškega in Juda v žrelo pekla.

Ali je to alegorična upodobitev sedmih smrtnih grehov ali vizija štirih kraljestev Daniela v freskah, ni jasno.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Château Gaillard: Actes du colloque international de Graz (Autriche), 22-29 août 1998. Publications du CRAHM, 2000, ISBN 9782902685097, S. 8 (online).
  • Alexandra Gerrer, Die Fresken im Karner von Hartberg, Proseminararbeit Universität Wien, Sommersemester 2007, [1] (PDF; 1,1 MB).
  • Elfriede Grabner, Die vier Reiterbilder im Karner zu Hartberg. Zur ikonographischen Einordnung und Deutung der im 19. Jahrhundert restaurierten romanischen Wandmalereien, in: Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark 1977, S. 221–244.
  • Johann Graus, Der Hartberger Karner und seine Restaurierung, in: Blätter des christlichen Kunstvereines der Diöcese Seckau, 1, 1892, S. 3–6.
  • Johann Graus, Romanische Malereien zu Hartberg, in: Blätter des christlichen Kunstvereines der Diöcese Seckau, 1, 1897, S. 1–7; 2, 1897, S. 17–20.
  • Edgar Marsch, Biblische Prophetie und chronographische Dichtung, Berlin 1972.
  • Anita Mayerhofer, Der Hartberger Karner – Architektur/Malerei/Restaurierung, Diplomarbeit, Graz 2002.
  • Elga Lanc, Hartberg (Stmk.). Karner hl. Michael, in: Hermann Fillitz (Hg.), Geschichte der bildenden Kunst in Österreich, Band 1: Früh- und Hochmittelalter, München/New York/Wien 1998, S. 457–458, Kat. Nr. 191.
  • Elga Lanc, Die mittelalterlichen Wandmalereien in der Steiermark. Tafelband, Wien 2002, S. 152–157.
  • Johannes Simmler, Die Geschichte der Stadt, der Pfarre und des Bezirkes Hartberg, Hartberg 1914.
  • Sepp Walter, Die Fresken im Hartberger Karner, in: Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark, 1978, S. 185–238; 1979, S. 143–150.
  • Wolfgang Westerhoff, Karner in Österreich und Südtirol, St. Pölten/Wien 1989.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 47°09′54″N 15°34′52″E / 47.1649°N 15.5811°E / 47.1649; 15.5811