Kariera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kariêra je izraz za uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja.

Definicija kariere[uredi | uredi kodo]

Tradicionalna definicija kariere opisuje pojem kot napredovanje z nižjih položajev na višje v okviru organizacije ali delovnega mesta. Danes pojem kariera razumljen nekoliko širše in predstavlja posameznikovo celotno življenjsko pot – učenje, delo in aspekte življenja. Označuje posameznikovo tranzicijsko, dinamično in fleksibilno napredovanje v različne smeri, odvisno od sprememb v okolju. Podobno opredeljuje kariero tudi Brečko (2006), ki pravi, da gre pri tem za različne dejavnosti, ki vplivajo na smer, intenziteto in hitrost osebnega razvoja.

Pri strokovnem opredeljevanju kariere pa se pojavljajo različne, dokaj neenotne opredelitve. Naslednji dve definiciji zajemata glavne sestavine pojma kariere:

»Kariera so vsa dela, ki jih posameznik opravlja v svojem poklicnem življenju.« [1]
»Kariera predstavlja organizirano pot, ki jo prehodi posameznik skozi čas in prostor.« [1]

Sodobnejša definicija Sullivana in Barucha (2009) [2] pa pravi, da kariera zajema posameznikove z delom povezane in druge pomembne izkušnje, tako v organizaciji kot izven nje, ki oblikujejo edinstven vzorec v posameznikovem življenju.

Opazimo lahko, da se tudi strokovne opredelitve gibljejo med opredelitvami kariere, ki zajemajo delovno pot in opredelitvami, ki zajemajo celotno življenjsko pot.

Spremenljiva kariera[uredi | uredi kodo]

Spremenljiva kariera kot sodobna kariera je v nasprotju s tradicionalno opisana kot kariera, ki jo upravlja posameznik in ne organizacija, glavni vrednoti pa sta svoboda in rast. Kriteriji uspeha pri spremenljvi karieri niso objektivni (plača, položaj), temveč subjektivni, torej psihološki uspeh.

Po Brisoceju in Hallu (2006) [3] je koncept spremenljive kariere definiran z dvema dimenzijama: dimenzijo vrednot in dimenzijo samostojnega upravljanja kariere. Dimenzija vrednot zajema posameznikove vrednote, ki ga vodijo pri oblikovanju kariere in pri presojanju uspešnosti svoje kariere, dimenzija samostojnega upravljanja kariere pa vključuje sposobnost prilagoditi se v smislu delovne uspešnosti ter izobraževalnih zahtev.

Delovna kariera[uredi | uredi kodo]

Delovna kariera je zaporedje delovnih položajev, ki jih posameznik zavzema v svoji zaposlitveni dobi. Vključuje osebne aspiracije, motiv, vrednote, vrednotenje dela, pojem o sebi, menjanje poklicev ali področij poklicnega delovanja (tudi v obdobju pred zaposlitvijo). [4]

Vrste delovne kariere[uredi | uredi kodo]

Vrste kariere po Driverju so:

Stalna delovna kariera je vrsta kariere za katero se posameznik odloči v mladostništvu in ji sledi do upokojitve. Vsebina dela se ne spreminja, delovna učinkovitost pa se navadno povečuje. Problemi povezani s tem tipom kariere vključujejo kritičnost začetne izbire in spremembe v tehnologiji, zaradi katerih lahko postane poklic zastarel.

Prehodna delovna kariera je tista pri kateri posameznik pogosto spreminja delo in delovna mesta, ki pa so podobno zahtevna. Težave se lahko pojavijo pri oblikovanju svoje poklicne identitete.

Pri linearni delovni karieri se posameznik za določeno kariero odloči po opravljenem študiju in ji sledi. Njegovi delovni položaji se pri tem gibljejo navzgor po hierarhična lestvica. Pri prehodu na višja delovna mesta se lahko pojavijo blokade.

Ciklična delovna kariera je sestavljena iz ciklov (5 do 7 let) s platojem, ki jim sledi sprememba področja ali vsebine dela. Problemi pri tej vrsti delovne kariere so odvisni od tega, kako okolje reagira na tovrstne spremembe posameznikovega dela. [4]

Karierna identiteta[uredi | uredi kodo]

Karierna identiteta predstvalja stopnjo pomembnosti poklicne kariere v posameznikovi identiteti, od česar je odvisna njegova delovna zavzetost, strokovna usmerjenost, pripadnost organizaciji ter želja po napredovanju.

Posamezniki, ki imajo močno karierno identiteto, osebno zadovoljstvo močneje povezujejo s poklicno kariero. S starostjo se karierna identiteta okrepi, odvisna pa je tudi od tega, ali je izbrana kariera v družbi cenjena ali ne, in od posameznikove uspešnosti v njej. [4]

Karierni vpogled[uredi | uredi kodo]

Karierni vpogled je stopnja diferenciranosti posameznikovih spoznanj o njegovih poklicnih interesih in kompetentnostih in tudi vrednostna opredelitev oziroma pomembnost različnih področij dela v njegovi poklicni karieri(tehnična, strokovna, funkcionalna, vodstvena kompetentost, samostojnost pri delu, uresničevaje lastnih idej).

Posamezniki z močnim kariernim vpogledom imajo jasne cilje in strategije za doseganje teh ciljev v poklicu, stvarna pričakovanja in so dolgoročno usmerjeni v svoji karieri. Karierni vpogled je šibkejši pri posameznikih, ki imajo veliko potrebo po spremembah in pri tistih, ki imajo prožne cilje. [4]

Karierna vztrajnost[uredi | uredi kodo]

Karierna vztrajnost je posameznikova odpornost do različnih motenj v karieri.

Odraža se skozi prepričanje v lastno učinkovitost (samospoštovanje, potreba po samostojnosti, notranje mesto nadzora, iniciativnost, postavljanje notranjih standardov pri delu), odnos do tveganja (sprejemanje tveganja strpnost do negotovosti, strah pred neuspehom, potreba po varnosti) in potrebo po odvisnosti (potreba po odobravanju s strani nadrejenih in sodelavcev, potreba po tekmovalnosti). [4]

Razvoj kariere[uredi | uredi kodo]

Skozi svojo kariero posameznik pridobiva različna znanja, spretnosti in izkušnje in s tem razvija le-to in menja svoj poklicni položaj. Skozi aktiven proces večanja kompetentnosti, znanja in s tem zmožnosti za delo posameznik  načrtuje in vodi svojo kariero.

Vključuje formalen, neformalno in tudi informalno obliko učenja. Poleg različnih zaposlitev vključuje še različne prostovoljne dejavnosti in drugo. ter na drugi strani, poleg različnih oblik. Razvoj kariere poteka skozi celo življenje; kako posameznik razvija svojo kariero,pa je veliki meri odvisno od njega samega.

Poklicni razvoj v ožjem smislu[uredi | uredi kodo]

Vstop na delovno mesto je obdobje, ki ga posameznik navadno doživi med 18. in 25. letom in je obdobje pridobivanja spretnosti, znanj, oblikovanja bolj specifičnih poklicnih interesov, vrednot, identitete in iskanje priložnosti za njihovo uveljavljanje.

Prilagajanje in ustalitev na delovnem mestu traja do srednje odraslosti (40-45 let) in je obdobje vključevanja v svet dela, diferenciranje interesov, specializacija. V tem času se posameznikov delovni prispevek poveča.

Ohranjanje in/ali napredovanje v poklicni vlogi predstavlja novo integracijo posameznika v okolje, ki je odvisna od njegove specializacije. Pogosto se pojavi tudi napredovanje glede na priložnosti poklicnega razvoja in glede na zmanjšane delovne zmogljivosti. Obdobje se zaključi okoli 65. leta.

Upokojitev. Po 65. Letu se večina posameznikov umakne iz svoje poklicne poti.

Poklicni razvoj se povezuje tudi z razvojem poklicne samopodobe [4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Brečko, Brečko, D. (2006). Načrtovanje kariere kot dialog med organizacijo in posameznikom. Ljubljana: Planet GV.
  2. ^ Sullivan, S.N. in Baruch, Y. (2009). Advances in career theory and research: critical review and agenda for future exploration. Journal of Management, 35 (6), 1452-571.
  3. ^ Briosce, J. P. In Hall, D. T. (2006). The interplay of boundaryless and protean careers: Combinations and implications. Journal of Vocational Behavior, 69, 4 –18.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.). (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Hall, T. D. (2001). Careers In and Out of Organizations. Boston: Sage Publications.

Konrad, E. (1996). Delovne kariere. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]