Kanton Uri
Uri | |||
---|---|---|---|
Kanton Švice | |||
| |||
Glavno mesto | Altdorf | ||
Površina | 1076,53 km² (11. od 26) | ||
Prebivalstvo (31. dec. 2022) | |||
• Skupno | 37.317 (25. od 26) | ||
• Gostota | 35/km² | ||
Priključitev | 1291 | ||
Okrajšava | UR | ||
Jeziki | nemščina | ||
Najvišji vrh | 3630 m: Dammastock | ||
Najnižja točka | 434 m: Vierwaldstadtsko jezero | ||
Izvršnost | Regierungsrat (7) | ||
Zakonodaja | Landrat (64) | ||
Občine | 19 občin | ||
Okraji | ni delitve na okraje |
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov. Prevladujoči jezik v kantonu Uri je nemščina. Upravno središče je Altdorf.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kanton leži v srednji Švici in pokriva področje doline reke Reuss med Vierwaldstadtskim jezerom[1] in prelazom Gotthard. Skupna površina kantona je 1077 km². Na vzhodu meji na kanton Graubünden, na jugu na Ticino, na jugovzhodu na Valais, na zahodu na Kanton Bern, Nidwalden, na severu Schwyz in na severovzhodu Glarus.
Najvišja točka je 3630 m visok Dammastock.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Uri se prvič omenja leta 732, ko pripade opatiji Reichenau.
Leta 1291 sklene s kantonoma Schwyz in Unterwalden »zvezo prisege« proti Habsburžanom, ki postane temelj bodoče Švicarske konfederacije. Leta 1386 sodeluje v zmagi nad Avstrijci v bitki pri Sempachu. V obdobju Helvetske republike postane Uri del kantona Waldstätten. Leta 1803 si ponovno pridobi neodvisnost. Leta 1841 se vsled liberalnih reform združi s katoliškimi kantoni v tako imenovani Sonderbund. Sledi enomesečna državljanska vojna, ki se konča z zmago liberalcev in ukinitvijo Sonderbunda.
Viri in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Drago Kladnik in drugi, Slovenski eksonimi, ISBN 978-961-254-412-6