John McEnroe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
John McEnroe
Portret
Država ZDA
PrebivališčeNew York
Rojstvo16. februar 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][…] (65 let)
Wiesbaden, Zvezna republika Nemčija[1]
Višina180 cm[4]
Kariera1978
Upokojen1992
Igralevičar (enoročni backhand)
Denarne nagrade12.547.797 $
Hram slavnih1999 (stran)
Posamezno
Zmage-porazi875–198 (81,55%)
Št. naslovov104
Najv. rangŠt. 1 (4. marec 1980)
Grand Slam rezultati posamezniki
OP AvstralijePF (1983)
OP FrancijeF (1984)
OP AnglijeZ (1981, 1983, 1984)
OP ZDAZ (1979, 1980, 1981, 1984)
Ostali turnirji
Tour FinalsMasters Z (1978, 1983, 1984) WCT Z (1979, 1981, 1983, 1984, 1989)
Dvojice
Zmage-porazi530–103 (83,73%)
Št. naslovov71[4]
Najv. rangŠt. 1 (3. januar 1983)
Grand Slam rezultati dvojice
OP AvstralijePF (1989)
OP FrancijeČF (1992)
OP AnglijeZ (1979, 1981, 1983, 1984, 1992)
OP ZDAZ (1979, 1981, 1983, 1989)
Mešane dvojice
Grand Slam rezultati mešanih dvojic
OP FrancijeZ (1977)
Posodobljeno: 6. julij 2006.

John Patrick McEnroe mlajši, ameriški tenisač, * 16. februar 1959, Wiesbaden, Zahodna Nemčija.

McEnroe je nekdanja številka 1 lestvice ATP in zmagovalec sedmih posamičnih turnirjev za Grand Slam, od tega je trikrat osvojil na Odprto prvenstvo Anglije in štirikrat Odprto prvenstvo ZDA. Na Odprtem prvenstvu Avstralije se je najvišje uvrstil v četrtfinale, na Odprtem prvenstvu Francije pa v polfinale. Ob tem je dosegel še deset zmag na turnirjih za Grand Slam v dvojicah, devet v moških in eno v mešanih dvojicah. Osvojil je tudi rekordnih osem zaključnih turnirjev sezone, pet tipa WCT in tri Masterse od dvanajstih odigranih, s čimer si deli rekord z Ivanom Lendlom. Dobil je tudi 19 turnirjev prvenstvene serije, predhodnice serije Masters 1000.

Najbolj poznan je po izdelanih udarcih in igri pri mreži, rivalstvu z Björnom Borgom, Jimmyjem Connorsom in Ivanom Lendlom ter spornem obnašanju na igrišču, zaradi česar je pogosto zašel v težave s teniškimi sodniki in funkcionarji. Leta 1999 je bil sprejet v Mednarodni teniški hram slavnih in velja za enega najboljših tenisačev vseh časov.[5] Po končani karieri je deloval tudi kot strokovni sokomentator pri teniških prenosih na več ameriških televizijah in na BBC.

Finali Grand Slamov (11)[uredi | uredi kodo]

Zmage (7)[uredi | uredi kodo]

Leto Turnir Nasprotnik v finalu Rezultat finala
1979 Odprto prvenstvo ZDA Združene države Amerike Vitas Gerulaitis 7–5, 6–3, 6–3
1980 Odprto prvenstvo ZDA (2) Švedska Björn Borg 7–6(4), 6–1, 6–7(5), 5–7, 6–4
1981 Odprto prvenstvo Anglije Švedska Björn Borg 4–6, 7–6(1), 7–6(4), 6–4
1981 Odprto prvenstvo ZDA (3) Švedska Björn Borg 4–6, 6–2, 6–4, 6–3
1983 Odprto prvenstvo Anglije (2) Nova Zelandija Chris Lewis 6–2, 6–2, 6–2
1984 Odprto prvenstvo Anglije (3) Združene države Amerike Jimmy Connors 6–1, 6–1, 6–2
1984 Odprto prvenstvo ZDA (4) Češkoslovaška Ivan Lendl 6–3, 6–4, 6–1

Porazi (4)[uredi | uredi kodo]

Leto Turnir Nasprotnik v finalu Rezultat finala
1980 Odprto prvenstvo Anglije Švedska Björn Borg 1–6, 7–5, 6–3, 6–7(16), 8–6
1982 Odprto prvenstvo Anglije (2) Združene države Amerike Jimmy Connors 3–6, 6–3, 6–7(2), 7–6(5), 6–4
1984 Odprto prvenstvo Francije Češkoslovaška Ivan Lendl 3–6, 2–6, 6–4, 7–5, 7–5
1985 Odprto prvenstvo ZDA Češkoslovaška Ivan Lendl 7–6(1), 6–3, 6–4

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Collins B. The Bud Collins History of Tennis: An Authoritative Encyclopedia and Record Book — 2 — NYC: New Chapter Press, 2010. — P. 609. — ISBN 978-0-942257-70-0
  2. Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. Encyclopædia Britannica
  4. 4,0 4,1 Player Profile
  5. »Top 10 Men's Tennis Players of All Time«. Sports Illustrated. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2010. Pridobljeno 23. septembra 2010.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]