Pojdi na vsebino

Jata v Devici

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Opazovalni podatki (epoha J2000)
OzvezdjeDevica in Berenikini kodri
Rektascenzija12h 27m[1]
Deklinacija+12° 43′[1]
Bautz-Morganova razvrstitevIII [1]
Temperatura medgalaktične snovi30 000 K[2] in znotraj nje se nahaja večje število medgalaktičnih zvezd[3]
Glej tudi: skupine galaksij, jate galaksij

Jata v Devici je jata galaksij s središčem oddaljenim 53.8 ± 0.3 Mly[4] od Zemlje v ozvezdju Device. Vsebujoč približno 1300 galaksij (najvišje ocene so približno 2000 članic)[5] tvori središče večje Nadjate v Devici, katere del je tudi Krajevna skupina.

Mnoge svetle galaksije te jate so bile odkrite v poznih 70. letih 18. stoletja in vključene v Messierov katalog. Messier jih je opisal kot meglice brez zvezd in tako je njihova prava narava ostala skrita vse do 20. let 20. stoletja.[6]

Jata zavzema približno 8 kotnih stopinj s središčem v Devici. Mnoge galaksije v jati so vidne z majhnim daljnogledom. Najsvetlejša članica je Messier 49, najbolj znana pa eliptična galaksija Messier 87.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Jato sestavlja pisana družba galaksij; med njimi so tako eliptične kot spiralne galaksije[7]. Eliptične so okrog središča bolj zgoščene kot spiralne.

Razdeljena je na tri podjate: Devico (Virgo) A, ki je zgoščena okrog galaksije Messier 87, drugo, ki je zgoščena okrog Messier 86 in včasih šteto v Devico A, in Devico B, ki je zgoščena okrog Messier 49. Devica A je z maso 1014 sončevih mas večja od drugih dveh[8].

Tri podjate so v procesu združevanja v eno samo jato[8] in so obdane z galaktičnimi oblaki, ki so večinoma sestavljeni iz spiralnih galaksij. Znani so kot Oblak N, Oblak S in Devica E in se bodo prav tako združili s podjatami[9]. Vse to kaže, da je Jata v Devici še mlada jata, ki še vedno nastaja.[9]

Drugi dve bližnji združbi, znani kot Oblak W in Oblak M sta verjetno samostojna sistema v ozadju jate[9].

Snov znotraj jate

[uredi | uredi kodo]
Slika Jate v Devici razkriva svetlikanje med galaksijami, ki je posledica medgalaktičnih zvezd. Temne pege prikazujejo lego svetlejših zvezd (v naši Galaksiji), ki bi sliko sicer motile. Messier 87 je največja galaksija na sliki, najdemo jo na spodnji levi strani slike.

Kakor v mnogih velikih jatah, je tudi Jata v Devici zapolnjena z vročo plazmo, segreto na 30 milijonov °C ali K, ki seva rentgenske žarke[2]. V njej je tudi mnogo medgalaktičnih zvezd [3]; njihov delež je več kot 10% vseh zvezd v jati.[10] Najdemo tudi nekaj planetarnih meglic [11], ki so bile najverjetneje prišle tja iz galaksij med trki (interakcijami) med njimi[10], in nekaj kroglastih kopic [12][13][14] ter vsaj eno področje rojevanja zvezd [15].

Svetle in omembe vredne galaksije

[uredi | uredi kodo]

Spodnja tabela navaja svetle in pomembnejše objekte v Jati v Devici in jatinih podenot (viri:[9][16][17]).

Člani jate
Oznaka Koordinate (epoha 2000) Navidezni sij (modra) Tip Kotna velikost Premer
(kly (1000 svetlobnih let)) 		Hitrost širjenja
(km/s) 		Podjata/oblak
RA Dec
Messier 98 12 13,8 14 54 10,9 SBb 9,8′ 150 184 Devica A oz. Oblak N
NGC 4216 12 15,9 13 09 10,9 SBb 7,9′ 120 459 Devica A oz. Oblak N
Messier 99 12 18,8 14 25 10,4 Sc 5,4′ 80 2735 Devica A oz. Oblak N
NGC 4262 12 19,5 14 53 12,4 S0 1,9′ 30 1683 Devica A
Messier 61 12 21,9 04 28 10,2 SBbc 6,2′ 100 1911 Oblak S
Messier 100 12 22,9 15 49 10,1 SBbc 7,6′ 115 1899 Devica A
Messier 84 12 25,1 12 53 10,1 E1 6,0′ 90 1239 Devica A
Messier 85 12 25,4 18 11 10,0 S0 7,1′ 105 1056 Devica A
Messier 86 12 26,2 12 57 9,9 E3 10,2′ 155 37 Devica A oz. lastna podjata
NGC 4435 12 27,7 13 05 11,7 S0 3,0′ 45 1111 Devica A
NGC 4438 12 27,8 13 01 11,0 Sa 8,7′ 130 404 Devica A
NGC 4450 12 28,5 17 05 10,9 Sab 5,1′ 80 2273 Devica A
Messier 49 12 29,8 08 00 9,3 E2 9,8′ 150 1204 Devica B
Messier 87 12 30,8 12 23 9,6 E0-1 9,8′ 150 1204 Devica A
Messier 88 12 32,0 14 25 10,3 Sb 6,8′ 100 2599 DevicaA
NGC 4526 12 32,0 07 42 10,6 S0 7,1′ 105 931 Devica B
NGC 4527 12 34,1 02 39 12,4 Sb 4,6′ 69 1730 Oblak S
NGC 4536 12 34,4 02 11 11,1 SBbc 7,2′ 115 2140 Oblak S
Messier 91 12 35,4 14 30 11,0 SBb 5,2′ 80 803 Devica A
NGC 4550 12 35,5 12 13 12,5 S0 3,2′ 50 704 Devica A
Messier 89 12 35,7 12 33 10,7 E0 5,0′ 75 628 Devica A
NGC 4567 12 36,5 11 15 12,1 Sbc 2,8′ 40 2588 Devica A
NGC 4568 12 36,6 11 14 11,7 Sbc 4,4′ 65 2578 Devica A
NGC 4571 12 36,9 14 13 11,9 Sc 3,7′ 55 659 Devica A
Messier 58 12 37,7 11 49 10,6 SBb 5,6′ 85 1839 Devica A
Messier 59 12 42,9 11 39 10,8 E5 5,0′ 75 751 Devica A ali Devica E
Messier 60 12 43,7 11 33 9,8 E2 7,2′ 110 1452 Devica A ali Devica E
NGC 4651 12 43,7 16 24 11,4 Sc 4,0′ 60 1113
NGC 4654 12 43,9 13 08 11,1 SBc 5,0′ 75 1349 Devica A

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »NASA/IPAC Extragalactic Database«. Results for Virgo Cluster. Pridobljeno 19. oktobra 2006.
  2. ↑ 2,0 2,1 Lea, S. M.; Mushotzky, R.; Holt, S. S. (1982). »Einstein Observatory solid state spectrometer observations of M87 and the Virgo cluster«. Astrophysical Journal. 262 (1): 24–32. Bibcode:1982ApJ...262...24L. doi:10.1086/160392.
  3. ↑ 3,0 3,1 Ferguson, H. (1997). »Intergalactic Stars in the Virgo Cluster«. HST proposal: 7411. Bibcode:1997hst..prop.7411F.
  4. ↑ Mei, Simona; Blakeslee, John P.; Côté, Patrick; Tonry, John L.; West, Michael J.; in sod. (2007). »The ACS Virgo Cluster Survey. XIII. SBF Distance Catalog and the Three-dimensional Structure of the Virgo Cluster«. The Astrophysical Journal. 655 (1): 144–162. arXiv:astro-ph/0702510. Bibcode:2007ApJ...655..144M. doi:10.1086/509598.
  5. ↑ See Virgo Cluster.
  6. ↑ Following the entry for M91 in the Connoissance des Temps for 1784, Messier added the following note:
    The constellation of Virgo, & especially the northern Wing is one of the constellations which encloses the most Nebulae: this Catalog contains thirteen which have been determined: viz. Nos. 49, 58, 59, 60, 61, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, & 91. All these nebulae appear to be without stars: one can see them only in a very good sky, & near their meridian passage. Most of these nebulae have been pointed to me by Mr. Méchain. (see M91.)
  7. ↑ Côté, Patrick; Blakeslee, John P.; Ferrarese, Laura; Jordán, Andrés; Mei, Simona; in sod. (Julij 2004). »The ACS Virgo Cluster Survey«. The Astrophysical Journal. 153 (1): 223–242. arXiv:astro-ph/0404138. Bibcode:2004ApJS..153..223C. doi:10.1086/421490.
  8. ↑ 8,0 8,1 The Virgo Super Cluster: home of M87 (with frames)
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 Gavazzi, G.; Boselli, A.; Scodeggio, M.; Pierini, D.; Belsole, E. (1999). »The 3D structure of the Virgo cluster from H-band Fundamental Plane and Tully-Fisher distance determinations«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 304 (3): 595–610. arXiv:astro-ph/9812275. Bibcode:1999MNRAS.304..595G. doi:10.1046/j.1365-8711.1999.02350.x.
  10. ↑ 10,0 10,1 Ferguson, Henry C.; Tanvir, Nial R.; von Hippel, Ted (1998). »Detection of intergalactic red-giant-branch stars in the Virgo cluster«. Nature. 391 (6666): 461. arXiv:astro-ph/9801228. Bibcode:1998Natur.391..461F. doi:10.1038/35087.
  11. ↑ Feldmeier, J.; Ciardullo, R.; Jacoby, G. (1998). »INTRACLUSTER PLANETARY NEBULAE IN THE VIRGO CLUSTER. I. INITIAL RESULTS«. Astrophysical Journal. 503: 109–117. arXiv:astro-ph/9803062. Bibcode:1998ApJ...503..109F. doi:10.1086/305981.
  12. ↑ Takamiya, Marianne; West, Michael; Côté, Patrick; Jordán, Andrés; Peng, Eric; Ferrarese, Laura (2009). »IGCs in the Virgo Cluster«. Globular Clusters - Guides to Galaxies, Eso Astrophysics Symposia, Volume . Eso Astrophysics Symposia: 361. Bibcode:2009gcgg.book..361T. doi:10.1007/978-3-540-76961-3_83. ISBN 978-3-540-76960-6.
  13. ↑ Durrell, Patrick R.; Accetta, K.; Feldmeier, J.J.; Mihos, J.C.; Ciardullo, R.; Peng, E.W.; NGVS team (2010). »Searching for Intracluster Globular Clusters in the Virgo Cluster«. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  14. ↑ Lee, Myung Gyoon; Park, Hong Soo; Hwang, Ho Seong (2010). »Detection of a Large-Scale Structure of Intracluster Globular Clusters in the Virgo Cluster«. Science. 328 (5976): 334–. arXiv:1003.2499. Bibcode:2010Sci...328..334L. doi:10.1126/science.1186496. PMID 20223950.
  15. ↑ Gerhard, Ortwin; Arnaboldi, Magda; Freeman, Kenneth C.; Okamura, Sadanori (2002). »Isolated Star Formation: A Compact H II Region in the Virgo Cluster«. The Astrophysical Journal. 580 (2): L121–L124. arXiv:astro-ph/0211341. Bibcode:2002ApJ...580L.121G. doi:10.1086/345657.
  16. ↑ »Galaxy On Line Database Milano Network (GOLDMine)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2012. Pridobljeno 6. avgusta 2012.
  17. ↑ »The Virgo Cluster«. Pridobljeno 6. aprila 2013.

Koordinati: Sky map 12h 27m 00s, +12° 43′ 00″

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jata_v_Devici&oldid=6269866«