Jan Niecisław Baudouin de Courtenay

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jan Niecisław Baudouin de Courtenay
Portret
Jan Niecisław Baudouin de Courtenay
Rojstvo 1. (13.) marec 1845[1]
Radzymin, Poljska[d][2]
Smrt 3. november 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[2][1] (84 let)
Varšava[2]
Državljanstvo Flag of Poland.svg Poljska
Poklic jezikoslovec, esperantist, univerzitetni profesor

Jan Niecisław Baudouin de Courtenay, poljski jezikoslovec in slavist, * 13. marec 1845, † 3. november 1929.

Jan Niecisław Baudouin de Courtenay je najbolj poznan po svoji teoriji fonemov in fonemskih alteracij.

Rodil se je na Poljskem, doktoriral na Univerzi v Leipzigu pri mentorju Augustu Leskienu, nato pa večino življenja preživel na ruskih univerzah, najdlje na Univerzi v St. Petersburgu. V času delovanja v Rusiji se je imenoval Ivan Aleksandrovic Boduen de Kurtene. Od konca prve svetovne vojne do svoje smrti v letu 1929 je bil profesor za indoevropske jezike na Univerzi v Varšavi.

Njegovo delo na področju teorije fonemov je privedlo do oblikovanja treh najpomembnejših šol fonologije v 20. stoletju prejšnjega stoletja: leningrajske, moskovske in praške šole fonologije.

Za časa svojega življenja je objavil številna dela v slovanskih jezikih, med drugim tudi v slovenskem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 data.bnf.fr: open data platform — 2011.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Бодуэн де Куртенэ Иван Александрович — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]