Pojdi na vsebino

Jama Al Huta

Jama Al Huta
كَهْف ٱلْهُوْتَه
Jama Al-Huta v gorovju Hadžar
LokacijaOman
Koordinate23°04′55″N 57°21′17″E / 23.081944°N 57.354722°E / 23.081944; 57.354722OM-DA
Dolžina4,5 km
GeologijaKras
Odprtje javno
dostopnega dela
2006
Dolžina javno
dostopnega dela
okoli 500 m
Osvetlitevelektrika
Spletna stranwww.alhootacave.com

Jama Al Huta[1] (arabsko كَهْف ٱلْهُوْتَه, latinizirano: Kahf Al-Hūtah) je kraška jama blizu mesta Bahla, ob vznožju Džebel Šamsa, v governoratu Dahilija, Oman, ki je dolga 4,5 km in je druga največja jama v Omanu. Jamo so prvi odkrili domačini pred nekaj sto leti, uradno pa so jo kot turistično destinacijo odprli decembra 2006 v dolžini 500 m.

Približno 300 metrov od jame odprli center za obiskovalce z geološkim muzejem, restavracijo in trgovino s spominki. V Geološkem muzeju je nazorno predstavljen nastanek gorovja Hadžar in jame. Obiskovalce v jamo vozijo z električnim vlakcem, za kar je bil zgrajen ločen vhod v jamo.

Jama Al Huta vsebuje bogat ekosistem, ki vključuje štiri jezera. Tri so majhna in so na severu jame, drugo je dostopno osrednje jezero. Ocenjuje se, da ima jezero približno 30.000 m³ vode, dolgo je 800 metrov in široko 10 metrov, največja globina pa je 15 metrov. Tu je mogoče videti redko slepo ribo – Garra Barreimiae. V jami živi še veliko drugih živalskih vrst, vključno z netopirji (Rhinopoma Muscatellum), členonožci, mehkužci, pajki, polži in vodni hrošči.

Tako kot mnoge druge jame v Omanu je jamski sistem Al Huta nastal z raztapljanjem apnenca v kisli vodi. Fascinantne so značilnosti, kot so stalagmiti, stalaktiti in druge oblike. Stalagmiti iz te jame dajejo podatke o paleoklimi.[2]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. AlHoota Cave, Oman Tourism, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2017, pridobljeno 9. oktobra 2022
  2. FLEITMANN, D., J. Haldon, R. Bradley, S. Burns, Hai Cheng, R. Edwards, C. Raible, M. Jacobson, A. Matter 2022. Droughts and societal change: The environmental context for the emergence of Islam in late antique Arabia, Science 376, 1317–21.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]