Jakob, valižanski princ
| Jakob Stuard | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| valižanski princ | |||||
 | |||||
| Rojstvo | 10. junij 1688[1][2] palača St. James | ||||
| Smrt | 1. januar 1766[1][2][3] (77 let) Rim[4] | ||||
| Zakonec | Maria Klementina Sobieska | ||||
| Potomci | Karel Edvard Stuard Henrik Benedikt Stuard | ||||
| |||||
| Rodbina | Stuardi | ||||
| Poklic | pretendent | ||||
Jakob Franc Edvard Stuard (angleško James Francis Edward Stuart), angleški plemič, * 10. junij 1688, † 1. januar 1766, Rim, Papeška država.
.svg)
Bil je sin angleškega kralja Jakoba II. in njegove žene Marije iz Modene ter pretendent krone Anglije, Irske in Škotske od leta 1701 do svoje smrti leta 1766.
Bil je valižanski princ in prestolonaslednik, dokler ni bil njegov katoliški oče odstavljen in izgnan med t. i. slavno revolucijo (1688). Prestol sta zasedla njegova protestantska polsestra Marija II. in njen mož Viljem II. in III. kot sovladarja. Kot katolik je bil kasneje z Bill of Rights izključen iz linije nasledstva.
Ko je njegov oče leta 1701 umrl, je poskušal pridobiti prestole Anglije, Irske in Škotske. Leta 1708 je s podporo Ludvika XIV. Francoskega med špansko nasledstveno vojno poskušal izvesti invazijo na Škotsko. Po tem in še več neuspelih uporih Jakobitov je do konca življenja prebival v Rimu. Jakobitski upor pod vodstvom njegovega najstarejšega sina Charlesa Edwarda Stuarta leta 1745 je bil zadnji resen poskus obnoviti vladavino rodbine Stuardov.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 SNAC — 2010.
- 1 2 Encyclopædia Britannica
- ↑ Lundy D. R. The Peerage
- ↑ Union List of Artist Names — 2016.
